Tiskane izdaje
Ljubljana – Usoda dogovora o podaljšanju varčevalnih ukrepov v javnem sektorju je negotova. Največji sindikat Sviz je danes sicer sklenil, da bo dogovor podprl, ni pa še jasno, ali se bodo tako opredelili tudi drugi sindikati javnega sektorja. Dodatno zmedo je s svojimi izjavami povzročil tudi verjetni mandatar Miro Cerar.
Glavni tajnik sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj je jasen: »Mira Cerarja in njegovo stranko pozivamo, da še v času predvolilne kampanje 160.000 zaposlenim v javnem sektorju jasno pove, ali bo vlada, če jo bo vodila njegova stranka, dodatno zniževala plače, ali jih bo zviševala, kar je tudi ena od možnosti, ali pa bo plače ohranila. Ali ima namen znižati, zvišati ali ohraniti število javnih uslužbencev? Izmikanje temu odgovoru za nekoga, ki bo najverjetnejši predsednik vlade, preprosto ni dopustno.« Tudi vodja druge sindikalne pogajalske skupine Drago Ščernjavič meni, da je bila izjava Cerarja »neutemeljena« in ga poziva, naj jo pojasni.
Miro Cerar, ki mu javnomnenjske ankete v nedeljo na predčasnih volitvah napovedujejo zmago, ni zadovoljen s tem, da bi dogovor s sindikati sklenila že vlada v odhajanju. »Prihodnja vlada mora imeti možnost, da z natančnim vpogledom v javne finance in razmerja znotraj javnega sektorja ugotovi, ali je morda treba narediti kakšne spremembe. Če so zadeve že pripravljene, bo imela tudi prihodnja vlada možnost v mesecu ali dveh oceniti, ali je to dobro ali ne. In če bo dobro, bo to pač podpisala,« meni Cerar.
V Svizu so že napovedali, da je trenutni dogovor, ki je tik pred podpisom, minimalni prag, pod katerega ne bodo šli, tudi ne s prihodnjo vlado. »Soglasje je dano, vendar je to tudi spodnja raven, do katere se je Sviz pripravljen pogovarjati, tudi za ceno konflikta z novo vlado,« napoveduje Štrukelj.
Sindikatom je sicer uspelo zelo ublažiti varčevalne poskuse vlade, ki se poslavlja. Ta je – poleg tega da podaljša večino varčevalnih ukrepov še v leto 2015 – hotela doseči še dodatno triodstotno znižanje plačne mase, in to tudi tako, da bi zmanjšala število javnih uslužbencev za dva odstotka. Za dosego tega cilja bi bilo javne uslužbence mogoče odpustiti tudi zaradi nesposobnosti in poslovnih razlogov. Ta ukrep je sindikatom uspelo umakniti, dosegli pa so tudi omejeno napredovanje za določene javne uslužbence. (Več o vsebini dogovora v priloženi tabeli.) Štrukelj pravi, da so zaradi Cerarjeve izjave zaskrbljeni tudi zato, ker sprejeti proračun za prihodnje leto že predvideva dodatno triodstotno znižanje plačne mase, ki ga je sindikatom v dogovoru uspelo umakniti.
Dogovor in kolektivna pogodba za javni sektor bosta veljala, če bo vladi uspelo dobiti soglasje večine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja iz najmanj štirih različnih dejavnosti javnega sektorja ali če ga bodo podprli sindikati, ki imajo med člani skupaj več kot 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju. Ali bo vladi to uspelo, še ni znano. Sindikat policistov Slovenije je podpis že zavrnil, sindikat zaposlenih v pravosodju in na ministrstvu ga je potrdil, drugi se še odločajo. Ščernjavič nam je pojasnil, da se je danes popoldan od 23 sindikatov, ki so v njegovi pogajalski skupini za dogovor z vlado odločilo 6 sindikatov, 8 jih je proti, 9 pa se jih še ni odzvalo. S Štrukljem bosta počakal do jutri zjutraj nato pa bosta stališča sindikatov posredovala naprej. Vseh reprezentativnih sindikatov je 36.
Če bodo sindikati pristopili k dogovoru, ga bo predvidoma jutri verjetno potrdila vlada, nato pa bo sledil še podpis. Dogovor o zadrževanju rasti plačne mase bi v določenem delu začel veljati s popravki zakona, ki pa bo šele na dnevnem redu nove sestave državnega zbora. Trenutni paket ukrepov, ki so v dogovoru, je težek približno 350 milijonov evrov.
