Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju − Po dveh letih, v katerih Slovenija ni imela dokumenta o razvoju zdravstva, sta premier Miro Cerar in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc predstavila predlog resolucije nacionalnega plana 2015−2025 s sloganom »skupaj za družbo zdravja«.
Ali se bo v zdravstvu kaj bistvenega spremenilo ali ne, lahko za zdaj presojamo le po ustni predstavitvi, saj bo dokument v pisni obliki izšel jutri. V nastopu pred številnimi povabljenimi je bilo zaznati zasuk glede na nedavne izjave tako premiera Cerarja kot ministrice. Prvič se je zgodilo, da je premier pohvalil požrtvovalnost zdravnikov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja (»to želimo ohraniti«, je rekel), s prstom pa pokazal na sistem, ki je po njegovih besedah »bolan in ga bomo reševali korak za korakom brez revolucije«. Vlaganje v zdravje je označil kot naložbo, ne kot strošek (ministrica je kasneje navedla kot ideal, da bi za vsak vloženi evro dobili povrnjenega 1,5 evra), zavezanost k zdravju pa kot nujo delovanja vseh političnih resorjev, ne samo zdravstvenega.
»Cilj je pregleden in učinkovit sistem, ki bo še naprej dostopen vsem prebivalcem,« je napovedal Cerar, pri čemer je med ukrepi izpostavil pomen dolgoročne vzdržnosti zdravstvenih financ ob vse večjih potrebah prebivalstva, povečanje odgovornosti prebivalcev za lastno zdravje, delodajalcev za zdrave delovne razmere, vzpostavitev sistema kakovosti v zdravstvu, preseganje netransparentega prepletanja javnega in zasebnega, odpravo nepreglednosti pri koncesijah in zasebni dejavnosti, nadzor nad porabo denarja in preglednost javnega naročanja. Zdravstvena resolucija ne bi smela biti zgolj še ena dodatna strategija k obstoječim 140 strategijam, ki jih ima Slovenija na različnih področjih, pač pa bi bilo treba preiti od besed k dejanjem, je dejal.
Po ministričinih besedah je »naš zdravstveni sistem dober, treba ga je dopolniti, nadgraditi in prilagoditi novim potrebam«. Te se najbolj sučejo okoli bolezni čedalje starejšega prebivalstva in novih medicinskih tehnologij; oboje Slovenija zaradi pomanjkanja denarja vse težje obvladuje. Resolucija bo okvir za spremembo zakonov, torej zdravstveno reformo, za katero so seveda najpomembnejši finančni viri. Kaj načrtuje ministrica?
Več finančnih virov
»Obstoječi sistem ni prilagojen, dolgoročno je treba zagotoviti dodatno financiranje. Sistem je treba prilagoditi tako, da bomo imeli možnost dveh ali treh virov, ki ne bodo vsi neposredno odvisni od zaposlenosti oziroma nezaposlenosti ljudi,« je menila ministrica, ki pa sicer še ni hotela izdati svojih namenov, češ da mora biti najprej sprejeta resolucija in končana analiza sistema, na njeni podlagi pa bo do novega leta poslan v javno razpravo najpomembnejši zakon – zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki bo prinesel finančne rešitve, pa tudi nekatere druge zakone. »Za obvezno zavarovanje zanesljivo ne bomo imeli več zavarovalnic,« je dejala.
Slovenija je v razviti Evropi na repu po razpoložljivih sredstvih za zdravstvo, prav tako po sredstvih, ki jih za zdravstvo prispeva splošni proračun (zgolj štiri odstotke). Ministrica je napovedala, da bo ustanovljen posebni sklad za investicije in nabavo novih tehnologij, kot možni dodatni vir pa je navedla tudi delež od trošarin na alkohol in tobak. Omenila je tudi možnost »drugih davčnih in nedavčnih virov«, kakšnih, bo povedala po analizi sistema. Napovedala je tudi, da bo preoblikovala dopolnilno zavarovanje.
Kaj točno piše v predlogu resolucije o prihodnosti zdravstva, bomo torej videli jutri, ko se bo začela o njem tudi javna razprava. Končana bo 16. avgusta, resolucija pa bo predvidoma sprejeta decembra.
