Tiskane izdaje
Kranj – Cerkev se je obnove gostinskega objekta in trgovine s spominki na Blejskem otoku lotila, čeprav bodo na kranjskem sodišču o tožbi, ki jo je država sprožila proti blejski župniji in ljubljanski nadškofiji, odločali predvidoma šele junija.
Spor sega v leto 2008, ko je tedanji minister za kulturo Vasko Simoniti podpisal sporazum, s katerim je dala država Blejski otok za 45 let v najem, objekte na otoku pa v last blejski župniji oziroma ljubljanski nadškofiji.
Ministrstvo za kulturo prejšnje vlade je s tožbo zahtevalo razveljavitev sporazuma in se zavzemalo, da bi kranjsko sodišče zadevo obravnavalo čimprej, torej še v mandatu prejšnje vlade, saj bi nova vlada utegnila umakniti tožbo.
Obravnavo so preklicali soglasno
A kranjsko sodišče zadeve ni obravnavalo prednostno. Glavno obravnavo so sprva razpisali za danes, pozneje so jo preklicali. Predsednik okrožnega sodišča Mihael Kersnik je pojasnil, da je sodnica »glede na soglasje pravdnih strank preklicala glavno obravnavo. Pravdne stranke je pozvala, da v roku 30 dni podajo dodatne pisne pripombe ali predloge, sicer bo sodišče štelo, da lahko zadevo zaključi brez dodatnega obravnavanja. Nato bo sodnica v zakonskem roku 30 dni izdala pisno sodbo in jo vročilo strankam.«
Na državnem pravobranilstvu, ki v postopku zastopa interese države, so pojasnili, da soglašajo s toženima strankama (Župnijo Bled in Nadškofijo Ljubljana), naj sodišče v sporu odloči na podlagi njihovih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, saj gre v zadevi »samo za sporna pravna vprašanja, ki ne potrebujejo ustne izvedbe dokazov. Z morebitnim nepotrebnim razpisom glavne obravnave bi tako Republiki Sloveniji kot tudi nasprotnima strankama nastali le dodatni stroški, zato naroka ne bo.«
Čeprav odločitev sodišča o ničnostni sporazuma še ni znana, pa gostinski in sosednji objekt obiskovalce, ki zadnje tedne obiskujejo otok, pričakata v popolnoma obnovljeni podobi. Blejski župnik Janez Ferkolj je poudaril, da so opravili samo »nujna investicijsko-vzdrževalna dela«, po predračunu vredna 300.000 evrov.
Z obnovo so začeli sredi januarja, obnovljene prostore so odprli v začetku tega meseca. Župnik Janez Ferkolj je povedal, da so porabili denar zbran s prispevki otoških obiskovalcev, ki ob obisku Blejskega otoka plačajo tri evre, poleg tega pa so najeli še posojilo pri banki.
Zastarel gostinski objekt so temeljito obnovili in ga spremenili v Potičnico, je pojasnil blejski župnik: »Ob razmišljanju o vsebini gostinske ponudbe je prišla misel, da Slovenec ne more povabiti Slovenca na potico, medtem ko gremo lahko na pico, dunajski zrezek, kebab ali kremšnito, ki tudi ni izvirno slovenska jed.«
Tako je nastala Potičnica, ki je po besedah blejskega župnika »prva in edina na svetu«. Potico (za zdaj sta v ponudbi ocvirkova in orehova, v prihodnosti pa bi lahko nudili do 30 okusov) na otoku tudi spečejo in tudi vse pijače, ki jih strežejo na otoku, so slovenske, prav takšna je glasba, ki ji lahko prisluhnejo obiskovalci Potičnice in sosednje stavbe, v kateri je trgovina s spominki.
In če bo odločitev sodišča, po tem velikem finančnem zalogaju, za cerkev neugodna?
»O tem ne razmišljam. Razmišljam o tem, kako mora otok izgledati, in v to vlagam vse svoje moči. Sodišče zdaj odloča o stvari, o kateri sta se Rimskokatoliška cerkev in država prijateljsko sporazumeli,« je še poudaril župnik Janez Ferkolj, ki je celostno podobo otoka začel snovati že, ko je avgusta predlani začel službovati na Bledu.
