Zmagovalec petnajste licitacije najboljše slovenske hlodovine, ki jo je na Koroškem pripravilo Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije, je gorski javor rebraš. Med štirimi ponudbami za izjemen hlod iz Dravske doline je najvišjo ponudil kupec s portugalskega otoka Madeira. Za hlod je odštel 20.266,74 evra. Še enkrat več bi ga stal, če bi bil hlod brez vej ...
»Gre za kupca, ki je po dveh letih znova prišel na dražbo. Kupil je 30 kubičnih metrov lesa in zanj skupaj odštel 105.000 evrov,« je povedal
Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Lastnik najvrednejšega hloda,
Tadej Klinc iz Ruš, bi lahko po Jeromlovi oceni za gorski javor iztržil kar okoli 50 tisočakov, če bi bil hlod brez vej. »To bi bil najvišji znesek v zgodovini licitacije,« je rekel Jeromel.
Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline ob zmagovalcu dražbe. FOTO: Mateja Kotnik/Delo
Kljub temu da cenovni rekord ni padel, organizatorji dražbe niso nezadovoljni. V zahtevnih in negotovih razmerah zaradi epidemije so na novi lokaciji v Pamečah pri Slovenj Gradcu ponudili na prodaj 3960 hlodov v lasti 568 lastnikov. Na dražbi je sodelovalo 46 kupcev, od tega 26 slovenskih, pri čemer slovenski kupci večinoma posredujejo za tujce. Slovenjgraško podjetje Lajka, denimo, za družbo Kitajski gozdovi, podjetje z letnim prometom deset milijard evrov. Že lani so z dražbe odpeljali največ, to je 1819 kubičnih metrov lesa, letos so s 600 kubičnimi metri lesa ostali največji kupec. Kupili so javor, jesen, prvič tudi bukev.
Med tujimi kupci se je letos prvič pojavil kupec iz Češke. Skoraj ves furnirski hrast je speljal osmim kupcem iz Avstrije. Kupil je 280 kubičnih metrov lesa in zanj ponudil visoke cene. Po pravilih dražbe morajo kupci za posamezni hlod oddati pisno ponudbo. V nasprotju s klasično licitacijo pri tej ponudbe ni mogoče kasneje zviševati. »Boj za les je bil oster,« trdijo organizatorji. Nekateri hlodi so imeli kar štirinajst ponudb. Trgovanja pod mizo ni, kupci tudi zaman sprašujejo organizatorje, koliko naj ponudijo, da bo želeni hlod resnično končal v njihovi lasti.
Orjaški hrast gre v Nemčijo
Povsem brez rekordov pa 15. licitacija le ni minila. Veliko pozornosti in občudovanja kupcev ter zaradi epidemije maloštevilnih obiskovalcev je požel
hrast velikan iz okolice Ptuja. Najdebelejši hlod v zgodovini dražbe tehta kar petnajst ton. Dolg je 5,4 metra, premer znaša 164 centimetrov, volumen pa 11,41 kubičnih metrov. Kupec iz Nemčije je zanj odštel 7517 evrov, uporabil pa ga bo za namizne plošče.
Orjaški hrast s premerom 164 centimetrov je kupil kupec iz Nemčije. FOTO: Mateja Kotnik/Delo
Domačini, Korošci, so se izkazali s smreko. Najdražje smreke so na dražbo pripeljali iz okolice Radelj ob Dravi. Presenetljivo visoke cene je dosegla tudi jelka (celo 600 evrov za kubični meter), nobene posebne cene pa na dražbah ne doseže lipa. »Prodajalcem svetujemo, naj je ne pripeljejo. Podobno je s češnjo, za katero ni bilo ponudb. Tudi bor nima nobene cene. A za češnjo je vsaj ta sreča, da jo po dražbi odkupi kupec, ki iz češnjevega lesa izdeluje drobne izdelke,« je povedal Jože Jeromel. Prodali so večino razstavljenih hlodov. Brez ponudbe jih je ostalo le 249.
