Cesta v Lucijo ima vse več nasprotnikov

Obalna štiripasovnica Graditi bi lahko začeli prihodnje leto, a prebivalci in svetniki se sprašujejo, komu je cesta, ki bi se končala v Luciji, sploh namenjena

Objavljeno
25. marec 2015 20.57
Po Darsovih načrtih naj bi gradnja stekla še letos
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Piran – Obalno hitro cesto od Izole (Jagodja) proti Luciji bi po napovedih Darsa lahko začeli graditi že prihodnje leto. Zanjo so odkupili približno polovico zemljišč, v enem letu nameravajo zaprositi za gradbeno dovoljenje, toda vse kaže, da so se Lucijčani zbudili, poleg tega ugotavljajo, kako grob poseg bo pomenila cesta za mesto z 8000 prebivalci.

"Zdaj je skrajni čas, da ta nesmiseln korak ustavimo,« pravi eden od piranskih načrtovalcev prostora, ki ni hotel biti imenovan. Številne pripombe so imeli tudi piranski svetniki, ko jim je vodja projekta v Darsu Ivo Jereb v torek predstavil načrtovano prometnico. Milica Maslo (Desus) je opozorila, da cesta zagotovo ni namenjena krajanom. Komu potem? Piranski župan Peter Bossman je v začetku meseca v Dars posredoval pripombe in predloge, s pomočjo katerih bi ublažili vrsto negativnih vplivov prometnice.

Sporna povezava

Kritična javnost je prepričana, da je obalna hitra cesta do Lucije sporna, ker se bo nanjo preusmeril ves tranzitni promet iz hrvaške Istre oziroma proti njej, čeprav bi bilo veliko bolj smiselno prej zgraditi tranzitno cesto med Koprom, Šmarjami in Dragonjo, ki poteka po bistveno manj urbaniziranem območju. Poleg tega se bo obalna hitra cesta končala v Luciji, zaradi česar bodo tam nastajali prometni zastoji. Iz Lucije do Sečovelj in meje s Hrvaško gradnja štiripasovnice namreč ni več predvidena. Gradnja na robu Krajinskega parka Sečoveljske soline s posegi v Sečovlje bi bila izjemno zahtevna.

Peter Bossman je Darsu predlagal nekaj lepotnih popravkov predvsem pri spremembah semaforiziranih križišč v krožišča, ureditvah nadvoza ali podhoda za pešce in kolesarskih poti. Odgovora iz Darsa piranski župan ni dobil, zaman smo včeraj nanj čakali tudi mi. Župan je opozoril, da bo Seča postala ozko grlo, saj bo prometa še več kot zdaj. Prečkanje ceste, kjer je bilo več smrtnih nesreč, je poleti že zdaj zelo nevarno, z gradnjo se bo varnost še poslabšala, je prepričan župan. Varnost bi bila po njegovem slabša tudi na območju šol in vrtca, večji trgovski centri, policijska postaja, del obrtne in industrijske cone, novo pokopališče in del kraja pa bi od preostalega dela Lucije odrezal viadukt, visoki nasipi in tudi sedem metrov visoke protihrupne ograje. Cesta bi spremenila potek prometa v vsej Luciji, najbolj bi ga otežila v severovzhodnem delu mesta.

Denar raje za tranzitno cesto

Predlogi Lucijčanov, da bi bilo najmanj 135 milijonov evrov, ki jih bodo potrebovali za novo štiripasovno cesto s predorom pod Lucanom in Valeto ter priključno cesto na Valeto, bolj smiselno porabiti na načrtovani tranzitni cesti od Kopra proti hrvaški meji, kamor se že zdaj usmerja več tranzitnega prometa, so bili doslej preslišani.

Nasprotniki načrtovane ceste iz civilne iniciative za zeleno Lucijo opozarjajo, da za nekaj minut krajša pot do Lucije ali Portoroža ne upravičuje milijonske investicije in tako grobih posegov v Lucijo, nekateri so celo prepričani, da investicija v cesto od Bertokov proti Šmarjam ni aktualna, ker bi ta potekala preblizu hiše koprskega župana Borisa Popoviča v Kampelu pri Kopru.