Ceste propadajo, denarja za obnovo pa premalo

Brezovica – Za nujno sanacijo državnega cestnega omrežja bi potrebovali 82 milijonov evrov, za celovito sanacijo pa 250 milijonov. To je na strokovnem posvetu o poškodbah na voznih površinah povedala Suzana Svetličič iz družbe DRI upravljanje investicij.

Direktor direkcije za ceste Gregor Ficko ocenjuje, da je približno polovica škode posledica letošnje zelo hude zime, pri drugi polovici pa gre za preneseno škodo. Škoda pa ni nastala samo na šesttisočkilometrskem omrežju državnih cest, temveč tudi na približno 32.000 kilometrih lokalnih cest, ki so tudi najslabše projektirane.

Dolga zima s številnimi ciklusi zamrzovanja in taljenja je propadanje slovenskih cest – 54 odstotkov glavnih in regionalnih je v slabem ali izredno slabem stanju – poleg verjetno tudi pretiranega soljenja samo še pospešila. Ficko je resnično zaskrbljen, saj se stanje pospešeno slabša, v krizi pa je boj za proračunska sredstva oster. Za popravila cest po poplavah in zimi bi takoj potrebovali več kot 35 milijonov evrov, odobrenih pa je 7,5 milijona. Ker je državni proračun edini vir, Gregor Ficko spet predlaga ustanovitev cestnega sklada. Slovenija, ki ima za Italijo drugo najgostejšo mrežo cest v Evropi, je edina brez namenskih sredstev zanje. Leta 2010 je bil tudi denar, vplačan ob registraciji vozil, preusmerjen na železniške tire.

Če bi hoteli državne ceste v doglednem času spraviti v red, bi zanje na leto potrebovali od 320 do 350 milijonov evrov. Zadnje vzdržno leto je bilo 2008, ko je bilo za ta namen v proračunu 248 milijonov, potem pa se je številka nižala. V letošnjem proračunu je 155 milijonov evrov.