Četrtino prihodkov trgovine prinese prodaja hrane

V prvem polletju je realni indeks prihodka v trgovini glede na isto obdobje leta 2015 zrasel za 3,9 odstotka.

Objavljeno
22. avgust 2017 12.01
Božena Križnik
Božena Križnik

Ljubljana – Upadanje realnega prihodka v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv se je v Sloveniji vendarle upočasnilo, trgovinska dejavnost kaže znamenja okrevanja. Trgovina je tudi med krizo ohranila pomembno vlogo v gospodarstvu, saj zaposluje 17,9 odstotka vseh tamkajšnjih zaposlenih in ustvari skoraj 35 odstotkov gospodarskih čistih prihodkov od prodaje.

Podatki Eurostata kažejo, da je po omenjenih merilih indeks realnega prihodka v trgovini v Sloveniji še vedno globoko pod primerljivimi kazalniki EU in območja evra, medtem ko je bil pred slabim desetletjem opazno nad njimi. Gospodarska rast je med potrošnike vnesla malo več sproščenosti, zato so pri nakupovanju bolj optimistični. Trošijo nekoliko več, vendar so se nekatere navade iz časov zategovanja pasu zakoreninile. Tako je nakupovanje ostalo preudarno, redno preverjajo informacije o cenah na letakih in uporabljajo nakupovalne sezname. Več kot do zdaj povprašujejo po tehničnih izdelkih, oblačilih in obutvi, zabavni elektroniki, vstopnicah …


Rast hitrejša, a še zaostajamo

V prvi polovici letošnjega leta se je po podatkih Eurostata realni indeks v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv v EU28 v primerjavi z istim obdobjem lani povišal za 2,6 odstotka, v območju evra za 2,3 odstotka, v Sloveniji pa za 3,9 odstotka. Hitrejša rast v Sloveniji je logična že zato, ker je bil upad prihodkov v trgovini v zadnjih petih letih neprimerno večji kot v EU. Če primerjavo raztegnemo nazaj do začetka krize, vidimo, da se je v obdobju januar- junij leta 2017 v primerjavi z istim obdobjem leta 2008 realni indeks trgovskega prihodka v EU28 zvišal za 7,9 odstotka (v območju evra za 3,8 odstotka), v Sloveniji pa je nižji za skoraj 8,6 odstotka.

Kupna moč Slovencev se zadnja tri leta ne premakne, ostaja na ravni leta 2010. Na začetku krize 2008 je dosegla vrhunec pri 90 odstotkih kupne moči povprečja osemindvajseterice, takoj naslednje leto je padla za pet odstotnih točk, leta 2013 pa na najnižjo točko, 81 odstotkov omenjenega povprečja. Leto zatem je zrasla za dve odstotni točki in je pri 83 odstotkih vztrajala tudi leta 2016.

Cvetela je prodaja avtomobilov

Po podatkih statističnega urada so podjetja v Sloveniji leta 2016 na domačem trgu prodala za 24,13 milijarde evrov trgovskega blaga, to je 2,4 odstotka več kot v predhodnem letu. Prodaja v trgovini na drobno je ostala na podobni ravni kot v letu prej. Prodanega je bilo za 11,6 milijarde evrov trgovskega blaga ali 0,1 odstotka več kot leto prej. Prihodek trgovine na debelo pa je v primerjavi z letom 2015 zrasel za 4,6 odstotka, na 12,5 milijarde evrov.

Skoraj četrtino prihodkov je trgovina na drobno lani ustvarila s prodajo hrane in pijače (24,4 odstotka), po obsegu v prodajni košari sledijo energenti in goriva ter motorna vozila (po 15 odstotkov). Primerjava z letom 2015 kaže izrazito povečanje prihodka v skupinah osebna vozila in oprema (za skoraj petino), gradbeni material, inštalacije in tehnični izdelki (desetino več), zdravila, medicinski pripomočki in kozmetika (osem odstotkov več), oprema za dom (skoraj štiri odstotke več). Najmočneje so se zmanjšali prihodki od tobaka in tobačnih izdelkov (za dobrih 18 odstotkov), pa tudi od oblačil in obutve, energentov in goriv, električnih aparatov ...

 

Povečujejo zaposlovanje

V sozvočju z rastjo prodaje se je gibala tudi zaposlenost. Število zaposlenih v trgovini (zgolj v gospodarskih družbah) se je glede na leto prej povečalo za 2,4 odstotka, na 81.660 delavcev, najbolj v srednjih družbah. Delež zaposlenih v trgovini glede na vse dejavnosti je od leta 2010 upadal. Lani je znašal 17,8 odstotka vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v Sloveniji. Precej večji je bil lani delež čistih prihodkov trgovine v prihodkih gospodarstva, okoli 35 odstotkov, manjši pa delež dodane vrednosti (16,9 odstotka neto dodane vrednosti gospodarstva).

Podobno kot v povprečju gospodarstva je tudi v trgovini po številu v velikostni strukturi največ mikro družb (93,1 odstotka). Po podatkih Ajpesa te skupaj ustvarijo 18,6 odstotka čistih prihodkov od prodaje v trgovini in zaposlujejo 28,7 odstotka delavcev v trgovini.

Informatizirani potrošniki

Zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije je tudi v Sloveniji v vzponu delež potrošnikov, ki kupujejo v spletni trgovini. V EU je ta rast nekoliko hitrejša; od leta 2007 do 2016 se je odstotek oseb, ki so v zadnjem letu opravile nakup prek spleta, zvišal s 30 na 55 odstotkov, v Sloveniji pa s 16 na 40 odstotkov. Če bi opazovali samo osebe, ki uporabljajo internet, bi bil ta delež še večji, po podatkih za lani v EU 66, v Sloveniji pa 53 odstotkov.

Potrošniki, ki so v zadnjem letu opravili nakup prek spleta, so najpogosteje kupili oblačila ali športno opremo, opravili rezervacijo potovanja ali nastanitve in opravili nakup gospodinjskih izdelkov. Redkeje so prek spleta kupovali zdravila in programsko opremo.

Doma ali v tujini? Trend je zelo izrazit: spletni kupci se ne odločajo za čezmejne nakupe, ampak v veliki večini (v EU v 89 odstotkih, v Sloveniji pa v 78 odstotkih) kupujejo izdelke pri domačih ponudnikih. Evropska komisija si to prizadeva spremeniti s smernicami in z zakonodajo, ki bo povečala zaupanje potrošnikov ter pospešila in pocenila reševanje potencialnih čezmejnih potrošniških sporov in sporov malih vrednosti.