Čez deset let naj bi imeli že 16 odstotkov najemnih stanovanj

Vlada je odločala o resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu  za leta 2015 do 2025

Objavljeno
29. julij 2015 20.14
SLOVENIJA,LJUBLJANA,4.1.2013, STANOVANJA V LJUBLJANI. FOTO:MAVRIC PIVK/DELO
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – Vlada je na zadnji seji pred letnimi dopusti želela spraviti pod streho (vsaj v perspektivi) vsaj najbolj pereča stanovanjska vprašanja Slovencev. Obravnavala je nacionalni stanovanjski program 2015–2025. Vsebinsko ni bil veliko drugačen od osnutka iz javne obravnave, je pa razgrnil nekaj številk.

Čeprav je akt obotavljivo v pripravi že več let, je bil finiš očitno bliskovit. Kako bi si sicer lahko razlagali nenavadno dejstvo, da so se med vladnimi gradivi v obravnavi v dveh dneh pojavile tri nove različice resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu (NSP) – na podlago dveh iz sredine julija. Predlagatelji so očitno lovili roke in mrzlično krpali »luknje v strehi«, da so ujeli časovni načrt.

Peti je dokončen

Predlog NSP je akt medresorsko usklajen, in kot smo izvedeli na ministrstvu za okolje in prostor, »ne vsebuje večjih vsebinskih popravkov glede na osnutek v javni obravnavi«. Po potrditvi v vladi bo akt obravnaval tudi parlament, to bo predvidoma jeseni.

Vlada namerava strateške cilje – uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj, lažjo dostopnost do stanovanja, povečanje kakovosti in funkcionalnosti stanovanjskega fonda ter povečanje stanovanjske mobilnosti prebivalstva – doseči z množico projektov in ukrepov. Poglavitni so usmerjeni v aktiviranje obstoječega stanovanjskega fonda, v povečanje dostopnosti do stanovanj za ranljivejše skupine prebivalstva, v pospešeno prenovo stanovanjskega fonda in v gradnjo novih stanovanj na območjih, kjer so potrebe največje.

Akcijski načrt predvideva na primer povečanje varnosti najemnih razmerij. To naj bi dosegli s spremembo stanovanjskega zakona, z uvedbo izpraznitvenega naloga, če bo mogoč, in z uvedbo komercialnega zavarovanja, s čimer bi olajšali postopke prisilne izselitve. Še za letos napovedujejo skupni inšpekcijski nadzor ministrstev za okolje in prostor (MOP) ter za finance in Fursa. Postopoma bodo zagotovili ustrezne evidence, finančno bodo spodbudili oddajo stanovanj. Sankcionirali naj bi oddajo na črno, dodatno pa naj bi obremenili nezasedena stanovanja. Po pojasnilih MOP bodo vse finančne olajšave oziroma obremenitve najprej reševali v okviru zakona o davku na nepremičnine. V akcijskem načrtu je naveden pod ukrepi aktivne zemljiške politike, rok zanj pa raztegljiv: od leta 2017 do 2020.

Potrebna bo popolna prenova najemninske politike. To bo zagotovo eden najtrših orehov, saj bo treba postopoma odpraviti neprofitne najemnine in združiti vse finančne spodbude, ki so kakor koli povezane z bivanjem, v enotni stanovanjski dodatek. Velik del bremena prenove sistema bo padel na lokalne skupnosti oziroma občinske stanovanjske sklade in občinske centre za socialno delo ter ministrstvo za delo.

Test skozi pilotne projekte

Med ranljivejše skupine prebivalstva nacionalni program uvršča mlade, starejše, najrevnejše in ljudi s posebnimi potrebami. Začelo se bo s pilotnimi projekti: zgradili bodo skupnosti za mlade in skupnosti za starejše. Mladi bodo lahko stanovanje najeli z možnostjo kasnejšega odkupa, starejši pa bodo lahko odprodali lastniško stanovanje v zameno za dosmrtno rento. Država naj bi zgradila 800 bivalnih enot in stanovanja za ljudi s posebnimi potrebami.

Resolucija predvideva tudi spremembe v organizaciji in delovanju Stanovanjskega sklada RS (SSRS), da bo lahko postal glavni nacionalni izvajalec stanovanjske politike. Ne bo več investitor in graditelj novih stanovanj, ampak se bo moral povsem preleviti v ponudnika in skrbnika javnih najemnih stanovanj. Ena od pomembnih nalog bo služba za najemniško posredovanje. Naj spomnimo, da je bil donedavni direktor SSRS Žiga Andoljšek v javni obravnavi NSP precej zadržan do te nove vloge, ker da je to tržna dejavnost, poleg tega pa še ni rešen problem garancijskega sklada. Andoljškov naslednik Črtomir Remec se o tem še ni izrekel. Vsekakor bodo morali tako SSRS kot lokalne skupnosti graditi predvsem javna najemna stanovanja.

Ker je sedanji stanovanjski fond nujno potreben prenove, je ta ena od prioritet programa. Po eni strani bo država spodbujala energetsko in funkcionalno prenovo stanovanjskih stavb, po drugi pa celovito prenovo stanovanjskih sosesk. Za nemoten potek bo treba spremeniti gradbeno in prostorsko zakonodajo.

Cilji v številkah, a brez cene

Medtem ko smo v osnutku pogrešali ovrednotenje stanovanjskih ciljev za prihodnjih deset let, jih predlog vsebuje. Na MOP so povedali, da so ciljne vrednosti (navedene so za leta 2018, 2022 in 2025) postavljene zelo ambiciozno. Na primer: leta 2025 bomo imeli v Sloveniji 905.654 stanovanj ali dobrih 50.000 več kot izhodiščnega leta 2011. Ob koncu obdobja bomo imeli 440 stanovanj na tisoč prebivalcev (leta 2011 jih je bilo 415). Leta 2018 se bo prirastek stanovanj v javni lasti glede na izhodiščno leto skoraj podvojil, na 800, čez deset let pa se bo to število povečalo že na 1500 stanovanj na leto. Na 14 odstotkov se bo zmanjšal delež prebivalstva, ki živi v prenaseljenih stanovanjih. Program naj bi končno popravil tudi razmerje med lastniškimi in najemnimi stanovanji, ki je v Sloveniji vzrok za številne težave: z devet odstotkov najemnih stanovanj leta 2011 naj bi leta 2018 zrasel na 11 odstotkov, leta 2022 na 14 odstotkov in leta 2025 na znosnejših 16 odstotkov.

Če preletimo množico vsebinskih pripomb strokovne in zainteresirane javnosti iz javne obravnave, vidimo, da jih je veliko (in to zelo ključnih) ostalo preslišanih. Predvsem manjka finančni okvir. Na Delovo vprašanje o finančnih virih smo od predlagatelja dobili skop odgovor: »Virov financiranja je več, v prvi fazi sta predvidena pilotni projekt za mlade in pilotni projekt za starejše v okviru SSRS. Predvidena so tudi sredstva za gradnjo 800 bivalnih enot.« V akcijskem načrtu so res zapisani vsi ključni nosilci finančnih posledic, vrednostno pa te posledice niso nikjer navedene. Tudi v predlogu za vlado so vsa predvidena polja, ki se nanašajo na ocene finančnih posledic, še vedno prazna.