Tiskane izdaje
Vsi novi objekti centralne čistilne naprave so že zgrajeni in v njih zdaj montirajo strojno opremo in strojne instalacije, gradijo le še deževni bazen. Obstoječe objekte, to sta upravna stavba in gnilišča, obnavljajo, urejajo pa tudi povezovalne ceste na območju čistilne naprave. Kot so pojasnili na občini, so pred kratkim izbrali še izvajalca elektroinstalacijskih del pri nadgradnji in rekonstrukciji naprave, to je GH Holding iz Ljubljane, ki bo skupaj s Hidroinženiringom iz Ljubljane delo opravil za 2,9 milijona evrov.
Rušenje dela stare centralne čistilne naprave, ki mora delovati in zagotavljati čiščenje odpadne vode tudi v času gradnje nove, pa bo opravil Map-trade iz Slovenske Bistrice za 364.400 evrov.
27,2 milijona za projekt
Rušitvenih in elektroinstalacijskih del zaradi zamud pri projektiranju zavestno niso vključili v projekt, težava pa je bila v tem, da tudi pozneje za ta dela niso bila zagotovljena sredstva. Zaradi prekvalifikacije projekta Gorki (Gorenjska komunalna infrastruktura) v maju bo Kranj od države in EU prejel 4,5 milijona evrov in tako bo pokrit tudi trimilijonski primanjkljaj zaradi neprijavljenih del.
Za projekt Gorki ima sicer možnost MO Kranj počrpati 27,2 milijona evrov. Nadgradnja centralne čistilne naprave z zmogljivostjo 95.000 populacijskih enot je ob upoštevanju tudi teh rušitvenih in elektroinstalacijskih del ocenjena na 22,7 milijona evrov, doslej pa je veljalo, da jo bosta s 16 milijoni sofinancirali EU in Republika Slovenija. Z MO Kranj so pojasnili, da plačila iz državnega proračuna za projekt Gorki potekajo tekoče, prejšnji petek pa je imela občina 3,1 milijona evrov odprtih obveznosti do ministrstva za okolje in prostor.
Poravnava med sosedi
Zaradi čistine naprave v Smledniku, ki naj bi jo do leta 2013 zgradili v sklopu projekta Gorki, pa so uradno še vedno sprte občine Kranj, Šenčur in Medvode. Ker je občina Medvode marca 2011 enostransko odstopila od projekta, sta sosedi proti njej vložili tožbo. S spreminjanjem projekta so namreč nastali stroški, kajti občina Šenčur je morala med drugim spreminjati komaj sprejeti občinski prostorski načrt. Tožbeni zahtevek znaša 463.667 evrov, pri tem je delež, ki ga vtožuje mestna občina, 326.404 evrov, delež občine Šenčur 137.263 evrov, obresti pa je vsak dan več. Mediacija lani ni bila uspešna, saj so v Medvodah menili, da je zahtevek prenapihnjen, glavna obravnava na začetku julija na okrožnem sodišču v Kranju pa je bila preklicana.
Na MO Kranj so nam povedali, da so občine, ki jih po lanskih volitvah vodijo novi župani, soglašale, da se v tej zahtevni zadevi preizkusi možnost sodne ali zunajsodne poravnave. »Občine so se strinjale za preložitev naroka, saj se morajo nova vodstva občin seznaniti s predmetno zadevo in oblikovati predloge za morebitno poravnavo. Ocenjuje se, da bi bila najbolj primerna rešitev oblika sodne ali zunajsodne poravnave, kjer bi se uskladili vsi interesi. Če pa se bo v prihodnem obdobju ugotovilo, da takšna poravnava ni mogoča, se bo sodni postopek seveda nadaljeval,« so sporočili z MO Kranj.
Da je morda v odnosih med občinami res zavel nov veter, kaže tudi to, da so v Medvodah konec junija pripravili prvo srečanje županov gorenjskih občin, ustanoviteljic Komunale Kranj. Nejc Smole (Medvode), Boštjan Trilar (Kranj), Franc Čebulj (Cerklje), Marko Mravlja (Naklo), Miran Zadnikar (Preddvor), Jurij Rebolj (Jezersko) in Ciril Kozjek (Šenčur) so se, kot so navedli v sporočilu za javnost, pogovarjali o možnostih skupnih projektov in tesnejšega sodelovanja in se dogovorili za naslednje srečanje avgusta na Jezerskem.
