Tiskane izdaje
Ljubljana – Med nerešenimi črnograditeljskimi primeri v javnosti zdaj najbolj odmeva primer direktorja javnega zavoda Lekarne Ljubljana Marka Jakliča, ki je leta 2002 v Selu nad Polhovim Gradcem kupil staro kmetijo z 29 hektari gozda in štirimi hektari obdelovalne zemlje.
Pod krinko prenove dotrajanega kmečkega poslopja je zgradil novega, svojo »haciendo« pa je obogatil še z velikim zunanjim bazenom. Ker črna gradnja še stoji, je vse več namigovanj, da gradbeni inšpektorji zanemarjajo svoje delo in nalašč ne ukrepajo oziroma zavlačujejo postopke, ko gre za vplivne in bogate črnograditelje.
Aleksandra Velkovrh, glavna republiška inšpektorica na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP), jih je odločno zavrnila in zatrdila, da se inšpekcijski postopek vleče predvsem zaradi Jakličevih pritožb. Njene trditve vsaj delno potrjujeta odločbi inšpektorata za okolje in prostor iz leta 2008 in ministrstva za okolje in prostor, izdana 4. maja letos, ki smo ju od nje pridobili kot informaciji javnega značaja.
Iz njiju je razvidno, da je gradbeni inšpektor ob inšpekcijskem ogledu kraja 24. marca 2005 in z zaslišanjem investitorja (to je bilo 6. aprila istega leta) ugotovil, da je Jaklič brez gradbenega dovoljenja v Selu zgradil velik stanovanjski objekt (tlorisna površina je približno 150 kvadratnih metrov) s celo nekaj večjim gospodarskim objektom, zidan armiranobetonski objekt na jugovzhodni strani gospodarskega poslopja, več betonskih škarp in bazen (velik 4,6 krat 9,5 metra) z objektom za bazensko črpalko.
Zviti Jaklič, počasna država
Jaklič se je na odločbo, izdano 9. maja 2005, takoj pritožil, drugostopenjski organ pa je o njej odločil 22. avgusta istega leta. Vrnil jo je prvostopenjskemu organu, ta pa je že 5. septembra izdal novo odločbo. Sledila je nova Jakličeva pritožba, nato sta do nove odločbe minili dobri dve leti. Gradbeni inšpektor jo je izdal šele 23. januarja 2008.Tudi tokrat mu je naložil, da mora nezakonite objekte odstraniti v 60 dneh od prejema odločbe.
Sledila je nova Jakličeva pritožba in ministrstvo za okolje in prostor je 4. maja letos izdalo novo odločbo. Potrdilo je odločbo prvostopenjskega organa, torej gradbenega inšpektorja Tomaža Miklavčiča, pri tem pa »popravilo dve inšpektorjevi napaki«. Pozabil (?) je namreč navesti eno parcelo od štirih, pri gospodarskem poslopju pa se je zmotil (?), ko je navedel, da ima tlorisno dimenzijo 1,5 krat 9,9 metra. Ta v resnici znaša 15,5 krat 9,9 metra.
Ali sta bili namerni ali naključni, seveda ne moremo ugibati, je pa iz obrazložitve razsodbe jasno videti, da je inšpektor moral letos znova opraviti kontrolni pregled na terenu. Od ministrstva je zahtevo dobil 24. marca, izpolnil pa jo je 4. aprila. Teden dni pozneje je znova zaslišal še Jakliča in ugotovil, da nedovoljeni objekti tam še stojijo. V majski odločbi ministrstva za okolje in prostor na koncu piše, da je Jaklič že zaprosil za odlog izvršbe inšpekcijske odločbe in bo moral prvostopenjski organ o tem še odločiti.
Ceneje bo, če bo podrl sam
Povedano drugače, črnograditelj je od prve odločbe do danes izkoristil že skoraj vse možnosti (možen je še upravni spor), da bi izvršbo preprečil. Ker je odločbo ministrstva prevzel 20. maja, bo po besedah Aleksandre Velkovrh 20. julija potekel 60-dnevni rok, ko bi moral objekte odstraniti, saj je ministrstvo zavrnilo Jakličevo pritožbo na ta del odločbe. Tako lahko po njenih izračunih še pred jesenjo pričakujemo, da bo inšpektor zavrnil predlog odloga izvršbe in izdal sklep o dovolitvi izvršbe, pri čemer niti morebitna pritožba ne bo zadržala njene izvršitve.
Ker bo po njeni oceni prisilna odstranitev nezakonitih objektov stala več deset tisoč evrov, Jakliču predlaga, naj jih raje odstrani sam, kot da to opravijo pooblaščeni državni koncesionarji. Hkrati mu daje vedeti, da bodo inšpektorji pozorni tudi na njegove obnovitvene posege na hlevu in kmečki hiši v Setniku (tudi blizu Polhovega Gradca), kjer je lani kupil kar 50 hektarov veliko kmetijo.
