Črna skrinjica za prihodnje rodove

Kranj – V avli Gimnazije Kranj so včeraj v steno znova zazidali več kot sto let staro časovno kapsulo, ki so je med obnovitvenimi deli po naključju odkrili lani. Poleg tega so ji dodali še novo, o kateri ravnatelj Franc Rozman pravi, da je črna skrinjica kranjske gimnazije za prihodnje rodove.

V novo časovno kapsulo, gre za bakreno skrinjico, so vstavili najpomembnejše poudarke iz šolske kronike, več zbornikov, ki z različnih vidikov popisujejo življenje na gimnaziji v različnih obdobjih, uspehe in dosežke šole in dijakov, pa tudi skupno fotografijo dijakov in profesorjev pred gimnazijo, ki je nastala včeraj dopoldne. »Z novo časovno kapsulo želimo zanamce opozoriti nase in na naš čas,« je dejal Rozman. Povedal je, da so ves čas vedeli, da so po odprtju šole pred več kot 120 leti kapsulo vzidali v zid, ne pa tudi, kje točno je, saj »gre za intimo gimnazijske stavbe«.

Datum vgradnje ni znan

Vsi pomembni objekti imajo nekje vgrajene podobne časovne kapsule, in kot je dejal ravnatelj, ta, ki so jo odkrili lani v gimnazijski steni, velja za daleč najbolje ohranjeno v Sloveniji. Med obnovitvenimi deli v avli jo je našel električar Rok Cigale.

Dr. Nika Leben, konservatorska svetnica s kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, je dejala, da ima časovna kapsula najbogatejšo vsebino, kar so jih do zdaj odkrili pri nas, in čeprav ni najstarejša, je posebno pomembna za slovensko šolstvo. Po njenem je bilo včasih povsem običajno, da so zgodovinske mejnike pospremili z vgradnjo skrinjic ali steklenic v objekte.

Kdaj natančno so kapsulo zazidali v gimnazijsko steno, ni znano. Stavbo so namreč po načrtih arhitekta Viljema Trea, ki je načrte izdelal tudi za Slovensko filharmonijo (po enakih načrtih sta zgrajeni še gimnaziji v Novem mestu in Spodnji Idriji), zgradili leta 1897, vendar zaradi fotografije, ki so jo našli v kapsuli, ne morejo potrditi, ali so jo vzidali takoj po odprtju šole ali nekaj let pozneje, po letu 1902. Na fotografiji je namreč gimnazija že v današnji podobi, kakršno je dobila šele leta 1902.

Čakali na primeren čas

Skrinjica vsebuje 40 različnih dokumentov, pričevalcev tistega časa, je povedala profesorica s kranjske gimnazije Nataša Kne. Med drugim spomenico, ki jo je 18. septembra 1897 sestavil prof. Anton Štritof, usnjen mošnjiček, dva zarjavela gumbka, kovance, fotografijo Kranja, računske zaključke mestne hranilnice v Kranju, poročila odborov dijaške kuhinje, vabilo na odprtje nove stavbe gimnazije, več časopisov in podobno. Prof. dr. Jedert Vodopivec Tomažič, vodja centra za restavriranje in konserviranje Arhiva Republike Slovenije, je po odkritju kapsule ocenila, da je najdba v zelo dobrem stanju. Restavriranje spomenice je bilo zelo tvegano, saj je bil papir že krhek, za pisanje pa so uporabljali tinto, ki so jo tedaj izdelovali po tisočletnih recepturah z vsebnostjo železovega oksida. Ta močno razjeda papir, kar pa se pri gimnazijski spomenici na srečo ni zgodilo.

Zgodba kranjske gimnazije se je začela že leta 1894, ko so v Kranju zanjo pridobili cesarjevo dovoljenje. Graditi so jo začeli aprila 1896 in jo čez dobro leto že odprli. Kranjski licej, predhodnik Gimnazije Kranj, je začel delovati že v času Ilirskih provinc leta 1810, leta 1870 so v Kranju dobili prvo realko s povsem slovenskim učnim programom (kasneje jo je za nekaj časa spet izpodrinila nemščina), od leta 1897 pa je ponos Kranja gimnazija, ki jo zdaj obiskuje skupaj več kot 900 dijakov. Lani so proslavili njeno 120-letnico, vendar so kapsulo vzidali šele zdaj in ne ob praznovanju. Pozimi je namreč zrak bolj suh, in se tako v odprtini, ki jo bodo zazidali, ne nabere veliko vlage oziroma kondenza, ki bi lahko škodoval shranjenim dokumentom.