Tiskane izdaje
Črna na Koroškem – Koroški turistični teden, ki ga Črnjani prirejajo že dvainšestdeset let in je ena najstarejših turističnih prireditev v državi, vsako leto privabi več tisoč ljudi. Letos organizatorji prireditve, občina Črna na Koroškem in tamkajšnje turistično društvo, v Črni pričakujejo med osemnajst in dvajset tisoč obiskovalci.
Pripravili so enainosemdeset prireditev, ki bodo v kraju potekale od 10. do 20. avgusta. Predsednica turističnega društva Črna na Koroškem Štefanija Emeršič: "Lar osemnajst prireditev bo športnih, tri pripravljamo za otroke, prav toliko pa bo tudi planinskih pohodov in razstav. Zabavnih prireditev bo šest, največ obiskovalcev pa pričakujemo na tradicionalnem celodnevnem kramarskem sejmu, ki bo 15. avgusta."
Tudi letos v Črni ne bo manjkala tradicionalna kmečka povorka, ki se je bo udeležila koroška konjenica, prvič pa pripravljajo srečanje krajanov Črne na Koroškem in Solčava. "Ob kraja vežejo tesne, sorodstvene vezi, saj se je nekdaj iz Solčave v Črno preselilo veliko ljudi," pove črnjanska županja Romana Lesjak. Srečanje, za katerega že zdaj želijo, da postane tradicionalno, bo v četrtek, 17. avgusta pri koči na Grohatu pod goro Raduho. Iz Črne na Koroškem bo do kmeta Bukovnika organiziran avtobusni prevoz, gorski reševalci pa bodo do koče na Grohatu z vozili pripeljali vse, ki zaradi zdravstvenih težav do koče ne morejo peš.
Pahor na kraljevem maratonu
V času turističnega tedna (12. avgusta) bodo odprli tudi prenovljen atletski stadion. Naložbo, vredno 400 tisoč evrov, je financirala država in Fundacija za šport. Po otvoritvi bo start maratona kralja Matjaža. Med tekači bo tudi predsednik države Borut Pahor. "Želimo si, da bi se maratona udeležilo veliko tekačev, zato vsi vljudno vabljeni. Letos na maraton znova vabimo tudi družine," pravi Romana Lesjak.
Slavnostna seja občinskega sveta bo 19. avgusta. Na njej bodo razglasili letošnje občinske nagrajence ter razglasili častno občanko. Na slavnostni seji bodo s prostovoljnim gasilskim društvom Črna podpisali pogodbo o nakupu nove avtocisterne. Sredstva za nakup 300 tisoč evrov vrednega vozila bo skoraj v celoti zagotovila občina iz proračuna, za nadgradnjo cisterne pa se bodo zadolžili. Prostovoljne prispevke za nakup cisterne zbirajo tudi gasilci sami. V Črni poudarjajo, da nova cisterna, ki bo zamenjala več kot dvajset let staro dotrajano gasilsko vozilo, ni pomembna samo za gašenje požarov, ampak tudi za oskrbo nekaterih zaselkov s pitno vodo.
Gradili bodo vodovod, čistilne naprave še ne
Največ težav z oskrbo s pitno vodo imajo v suhih poletnih mesecih prebivalci Helene in Podpece. Na javni vodovod pa bodo kmalu priključeni tudi lastniki kakšnih dvajsetih hiš v Žerjavu. "Z gradnjo vodovoda bi radi začeli že septembra," napoveduje županja. V občini sicer s količino in kvaliteto pitne vode nimajo nobenih težav, saj imajo v dolini Topla kvaliteten vodni vir z močjo petnajst litrov na sekundo, potrebe v občini pa so od osem do devet litrov na sekundo.
Še vedno pa čakajo, da bodo lahko zabrneli stroji na gradbišču nove čistilne naprave. Gradbeno dovoljenje že imajo, zatika se pri denarju. Okoli 2,7 milijonov evrov vreden projekt namerava občina graditi s pomočjo evropskih sredstev. Tokrat za zamudo ni kriva država, pač pa občine znotraj regije. Čeprav so se leta 2015 dogovorile, kateri bodo prioritetni projekti za črpanje evropskih sredstev, so nekateri župani na dogovor pozabili, denar pa želijo zase. "Upam, da bo prevladal razum. Ne gre samo za čistilno napravo v Črni na Koroškem, pač pa tudi za čistilno napravo na Prevaljah," pove županja, ki je skupaj s prevaljskim kolegom Maticem Tasičem potrebovala dve leti prepričevanj odgovornih v Ljubljani.
Ceste v roke zasebnika?
Občina Črna na Koroškem ima 77 kilometrov lokalnih cest. Več kot polovica še vedno ni asfaltiranih, zato po vzoru občine Šoštanj razmišljajo o javno-zasebnem partnerstvu. Zasebnik bi s svojim denarjem ceste preplastil, občina pa bi z njim podpisala dolgoročno pogodbo o vzdrževanju. "Tako bi lahko ceste hitreje preplastili, ne le po odsekih, kot to počnemo zdaj," je prepričana črnjanska županja. Po njenih besedah podobno razmišljajo tudi na Prevaljah in v Mežici. Problem so tudi gozdne ceste - teh je kar 300 kilometrov, ki so pravzaprav povezovalne ceste. "Občina Črna je namreč zelo velika. Obseg občine je enak diagonali Slovenije," opozori Lesjakova.
