Tiskane izdaje
Novosti pri uveljavljanju socialnih pravic so povzročile nekaj hude krvi, vendar se stvari normalizirajo. Po podatkih ministrstva za delo ima največji vpliv na uveljavljanje socialnih pravic po novi zakonodaji stanje na osebnih računih, oziroma varčevalnih računih.
Pri tem so centri za socialno delo trčili ob nekatere ekscesne primere. Prosilci za socialno pomoč so, recimo, imeli na tekočih računih več deset, celo več sto tisoč evrov prihrankov. Posebno presenečenje je bila starejša gospa, ki je prosila za socialno pomoč in imela na računu 16 milijonov evrov – pa za to sploh ni vedela.
Informacijska podpora na centrih za socialno delo nemoteno deluje, vse probleme z informacijskim sistemom naj bi odpravili, mnogi centri bodo kmalu reševali že tekoče vloge za socialne pravice, je danes novinarjem povedal direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo Davor Dominkuš. Na prvi pogled problemov tako rekoč ni, po podrobnejšem izpraševanju novinarjev pa se izkaže, da jih nekaj vendarle še je.
V začetku je bilo nekaj težav z informacijsko podporo, predvsem pri pridobivanju podatkov iz različnih virov, zdaj so te stvari popolnoma urejene. Povezave s posameznimi viri podatkov (Durs, Gurs, banke) potekajo preko pladnja oziroma preko servisa, ki ga nemoteno zagotavlja ministrstvo za javno upravo. Po začetnem pritisku, ki je bil vezan na denarne socialne pomoči smo se zdaj lotili tudi drugih pravic, je novinarjem uvodoma zagotovil Dominkuš.
Glede na število vlog je stanje po centrih v državi zelo različno. Nekateri centri so že blizu tekočega reševanja vlog, pri nakaterih so še zaostanki. Za jutri je tako predviden sestanek z vsemi direktorji centrov, kjer bodo analizirali situacijo in pripravili načrt reševanja oziroma sanacije težav. V mislih imajo predvsem možnost okrepitve ekip na CSD-jih.
V vmesnem času, ko se je sistem še vzpostavljal in ko se ni bilo mogoče ažurno odzivati, je mnogo ljudi zaprosilo za izredno denarno socialno pomoč kot nek začasen korektiv, zato na ministrstvu ugotavljajo, da se je število teh izrednih pomoči v preteklih mesecih močno povečalo.
Na vprašanja, ki zadevajo problem odplačevanja poračunov za otroške dodatke na obroke, kar zakon omogoča, informacijski sistem pa ne, na ministrstvu odgovarjajo, da je možno skleniti s posameznimi prejemniki poračunov dogovor o tem, da se plačilo poračunov odloži oziroma se ta razlika odplača na obroke. Kot so pojasnili, gre za večje število primerov zaradi akontativnega načina plačila v začetnem obdobju socialne reforme. »Po naših ocenah je ključen problem poračunov problem previsoko odmerjenih pravic v preteklem obdobju in neupravičenega prejemanja pravic v obdobju, ko so se izplačevale akontacije. Zaradi tega smo v začetku šli v avtomatično poračunavanje teh pravic, ker se nam je pri velikih obremenitvah CSD-jev v začetku socialne reforme zdelo sklepanje dogovorov o obročnem odplačilu odveč, če res ni šlo za hudo materialno stisko,« je pojasnil Dominkuš in zagotovil, da bo od meseca maja dalje sklepanje dogovora o odlogu odplačevanja podpiral tudi informacijski sistem in pred naslednjim izplačilom otroškega dodatka bo možno v najbolj kritičnih primerih tak odlog tudi uveljaviti.
Doslej je zahtevo za poplačilo dobilo nekaj več kot 6.000 oseb, največkrat je šlo za otroške dodatke. »Najbolj pa smo občutljivi na preplačila, ki so vezana na prejemnike denarnih socialnih pomoči, saj gre za najbolj ranljivo skupino ljudi. Pri drugih pravicah, ki niso kombinirane z denarno socialno pomočjo, kjer ne gre za socialno ogrožene ljudi pa poskušamo poplačilo čimprej doseči z nekim avtomatizmom,« je dejal Dominkuš.
Kar zadeva neenak položaj tistih, ki so nove odločbe dobili prej in tistih, ki so jih dobili pozneje, saj bodo slednji plačali višji poračun, je Dominkuš pojasnil, da bodo zadrego rešili z možnostjo odloga plačila poračuna v primeru socialno ogroženih družin. Kot je pojasnil, se jim je v začetku, ko je bilo obdobje poračuna kratko, zdelo smiselno, da se poračuni poravnajo avtomatsko, po poteku petih ali šestih mesecev prejemanja akontativnih zneskov pa se bodo zneski za poračun bistveno povišali, zato se jim zdi možnost odloga smiselna rešitev.
Glede na težave CSD-jev, ki za odločanje o pravicah, ki so vezane na dohodkovni cenzus ne morejo izdati odločbe, ker DURS za leto 2011 še ni zbral vseh podatkov o dohodkih državljanov, je Dominkuš povedal, da bo po informacijah DURS-a ta zadrega v roku enega meseca v celoti rešena in bo ta prenos podatkov nemoteno stekel. Kot so nam povedali na Dursu, pol milijona Slovencev informativnega izračuna dohodnine še ni dobilo in ga lahko pričakujejo 31. 5. Rokovnik Dursa je namreč vsa leta enak. Prvi krog informativnih izračunov pošljejo 30. 3. drugi pa konec maja, ko povezave med bazami v računalniškem sistemu ISCSD2 ne bi smele biti več problem. Z davčno upravo se dogovarjamo za način, da bi to težavo v prihodnjih letih odpravili.
Novosti za posameznike in družine
Na ministrstvu zato pripravljajo statistiko takšnih primerov. Kot pravi Dominkuš, je zgovoren podatek, da so na ministrstvu glede na zvišan cenzus (za 30 evrov) za denarno socialno pomoč ocenjevali, da se bo število prejemnikov denarne socialne pomoči v prvem obdobju letošnjega leta povečalo na približno 60 tisoč, vendar je ostala številka enaka kot lani – mesečno je v Sloveniji 48 tisoč prejemnikov različnih socialnih pomoči. Uradne evidence očitno v mnogih primerih kažejo tudi na drugačno stanje, kot so ga prej prikazovali ljudje.
Na ministrstvu pripravljajo tudi analizo na področju nepremičnin. V veliko primerih, ko so ljudje izgubili pravice, je bil problem neustrezna evidenca o lastništvu nepremičnin, posebno tam, kjer lastninska razmerja niso bila razčiščena in je bilo na istem naslovu prijavljenih več ljudi, lastninska razmerja pa niso bila razčiščena. Težave, ki so se letos pojavljale s pridobivanjem podatkov iz Gursa bodo letos po pričakovanju ministrstva izzvenele, saj se bo stanje v njihovih evidencah uredilo.
Na vprašanje, ali se ne bojijo, da bodo ljudje množično dvigovali svoje prihranke preden bodo zaprosili za socialno pomoč oziroma bodo prihranke naložili v tujini, na ministrstvu priznavajo, da se jim je to že pojavljalo in da se ljudje velikokrat odločijo, da z bank poberejo vse svoje prihranke, potem pa šele vložijo vlogo za socialne pravice. Na ministrstvu opozarjajo, da gre v takih primerih za krivdni razlog, ki lahko pomeni tudi, da ljudje ostanejo brez pravice. Podobno velja pri odtujitvi nepremičnin. Po podatkih ministrstva je bilo doslej že omembe vredno število takšnih primerov.
