Da bomo vedeli več o muslimanskih bratih

Celje – Škofijski dom Vrbje pri Žalcu bo v četrtek gostil prvo predavanje o islamu. Škofijska karitas Celje se je na presenečenje mnogih odločila za predstavitev islama, njegovih vrednot in kulture ter možnosti dialoga islama s krščanstvom.

Prostovoljci celjske Škofijske karitas so zadnje mesece preživljali z begunci v Dobovi, Celju, Imenem, Bistrici ob Sotli in Dobovcu. Pomagala je tudi teologinja Barbara Godler, ki zdaj pripravlja predavanja oziroma srečanja o islamu. Pravi, da ima s terena izkušnje, da je večina precej negativno nastrojena proti beguncem: »Hudo je, ko se srečaš s kritikami in obtožbami, da pomagamo tem, ki so teroristi. Slovenci smo kulturno zaprti in neizobraženi. Ko delaš z begunci in migranti, jih vidiš čisto drugače. Vsak, ne glede na to, zakaj je odšel, si zasluži priložnost. Če bodo ti ljudje pri nas ostali, če se bodo vrnili vsi tisti, ki so pri nas registrirani, moramo biti pripravljeni, da bomo odprli naše lokalne skupnosti in domove. Ta predavanja so predpriprava na to, kar nas lahko čaka.«

Šest srečanj, šest zgodb

Podobno meni tudi eden izmed predavateljev prof. dr. Drago Ocvirk: »Ogromna neznanka pri nas je islam v njegovi civilizacijski in religijski obliki oziroma ga poznamo le po njegovi temni plati, ki jo danes predstavljajo teroristi, Al Kaida, Islamska država. Te je treba postaviti v širši okvir in pogledati, ali so prevladujoča oblika islama ali njegov izrodek. Ko se to razjasni, se konča marsikateri strah pred islamom in muslimani, ki se ga oklepajo.«

Prvo predavanje o poteh po arabskem svetu bo vodil pisec, knjižničar in turistični vodnik Mohor Hudej. Veliko zanimanje pa je že zdaj za predavanje imama islamske verske skupnosti Nazifa el Topuza. Svojo zgodbo bo predstavil tudi Sirec Vael Hanuna, ki je v begunski krizi pomagal kot prevajalec, se spominja Godlerjeva: »Pa je bil veliko več kot to. Predvsem je znal zelo dobro pomiriti ljudi. Govoril pa bo o tem, kako je prišel in zaživel v povsem drugi kulturi.« V goste so povabili tudi sodnega tolmača za arabski jezik Wadiea Kidessa in dolgoletno sodelavko ministrstva za notranje zadeve v sektorju za azil Tamaro Antonaz.

Več vem, manj me je strah

Srečanjem so dali naslov Več vem, manj me je strah, ko na vrata potrka neznani brat. Da je prav nepoznavanje vzrok za strah, meni tudi Ocvirk: »Med zadnjo vojno ob razpadanju Jugoslavije je v Slovenijo prišlo ogromno beguncev, med njimi so bili tudi muslimani. A ker smo vse te ljudi 'poznali', z njimi živeli v isti državi, ni bilo pri Slovencih zaznati kakšnih strahov ali odpora do njih. V sedanji begunski krizi igra pomembno vlogo nepoznavanje teh ljudi ter njihove religije in kulture. Njihova religija in kultura stopita tu v ospredje zaradi terorizma, ki se predstavlja kot njun avtentični predstavnik. Zato je treba pokazati, da je islamski terorizem samo ena od možnih oblik in interpretacij islama, pa še to zelo manjšinska.«

V Karitas si želijo, da bi predavanja obiskalo čim več ljudi tudi zato, da bomo v prihodnosti lažje sobivali z vsemi, čeprav niso iste religije, narodnosti, barve kože. Kot je dejal Ocvirk, ni nobenega dvoma, da kristjani in muslimani ne bi mogli živeti v miru: »Do pred kratkim je bilo kristjanom celo lažje v islamskih državah kakor v 'naprednih' komunističnih. V svobodnem svetu pa pripadniki teh dveh verstev in vseh drugih, skupaj z ateisti, živijo v miru med seboj. Če v Sloveniji ne bi bilo skoraj stoodstotne religijske nepismenosti, za kar je še kako odgovorna Gabrova šola, bi bilo danes med nami mnogo manj nevednosti na religijskem področju, mnogo manj strahu pred begunci in s tem mnogo več možnosti in pripravljenosti za sožitje.«