Tiskane izdaje
Ljubljana – Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, odvzem javnih pooblastil licenciranja in strokovnega nadzora zbornicam ter uvedba obveznega zavarovanja za dolgotrajno nego je le nekaj zahtev, ki so jih pri Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva naslovili na zdravstveno ministrstvo.
»Nesprejemljivo je, da postaja zdravstveni sektor vse pogosteje poligon za uresničevanje zasebnih v škodo skupnih interesov, za zlorabe in koruptivna ravnanja,« so predstavniki Društva in Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva ter Zveze civilnodružbenih organizacij Slovenije za pravičnost, enakopravnost, solidarnost in trajnostni razvoj (Zveza CoS) zapisali v pismu, ki so ga poslali tudi Ekonomsko-socialnemu svetu.
»Zdravstvo se od leta 1991 poslabšuje predvsem zaradi njegove privatizacije in komercializacije, ki so jo nekritično spodbujala skoraj vsa pristojna ministrstva in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS),« je poudarila Julijana Bizjak Mlakar.
Nevladne organizacije, ki imajo po lastnih navedbah podporo več kot 74.000 državljanov, so – tudi zaradi slabih rezultatov pri nekaterih kazalnikih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) – sestavile seznam skoraj 50 zahtev, katerih namen je predvsem izboljšati zdravje prebivalstva.
Bizjak Mlakarjeva je ponazorila, da so, denimo, v zobozdravstvu, kjer je po njenih besedah več kot polovica zasebnikov, kazalniki za Slovenijo slabši kot leta 1990. Med drugim so opozorili, da še ni seznama poklicnih bolezni in sklada za sistem odškodnin zanje.
Delodajalcem, katerih zaposleni imajo več poškodb in primerov smrti, in tistim, ki onesnažujejo okolje, bi povišali prispevne stopnje za zdravstvo. Pravičnost financiranja zdravstva bi povečali z uvedbo progresivne prispevne stopnje, razširili pa bi jo na vse oblike dohodkov.
Prepovedali bi preskakovanje čakalnih vrst, ustanovili agencijo za skupna javna naročila v zdravstvu, zaostrili bi nadzor nad varovanjem osebnih podatkov. Koncesionarji bi se morali odločiti, ali bodo delali v javni mreži ali zunaj nje. »Pri mnogih zobozdravnikih, na primer, ne boste vedeli, koliko storitev je bilo plačanih dvojno – da so jih zaračunali bolniku kot samoplačniško, potem pa še ZZZS,« je opozorila Milka Krapež, koordinatorka društev bolnikov Slovenije.
»Ambulanto za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja smo ustanovili pred desetletjem, ker veliko ljudi ni imelo dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe. Žal pa se razmere niso izboljšale, ampak je vsako leto slabše. Slovenija je socialna država samo še v tem, da iz pridnih slovenskih in drugih delavcev delamo socialne podpirance,« je kritičen vodja ambulante dr. Aleksander Doplihar, ki je kot eno od zahtev gibanja za ohranitev javnega zdravstva navedel ustanovitev neodvisne agencije za kakovost, licenciranje in nadzor nad kakovostjo zdravstvenih storitev, v okviru katere bi delovala tudi invalidska komisija.
»Njeni člani ne morejo biti zaposleni na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Plačani so od njih, posledica tega je, da dobivamo odločbe, ko brezdomcu, ki cele dneve preživi na klopi v parku brez hrane, svetujejo sprehode na svežem zraku in dieto. Vrh svinjarije je, da človek z medicinsko fakulteto, ki je morda vsaj enkrat slišal za Hipokratovo prisego, napiše kaj takega.«
