Tiskane izdaje
V središču mesta so to poletje še zlasti ob koncih tedna pogoste skupine tujih turistov, pa tudi posameznikov, ki jih govorica, fotografski aparati in zatopljenost v zemljevide mesta ali mobilne telefone hitro izdajo, da so tukaj gostje.
»Letošnje poletje na mariborskih ulicah je zelo pestro,« je zadovoljna Janja Viher, direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje. Po vrvežu izstopata predvsem Poštna ulica in Grajski trg, kjer je konec tedna ob večerih težko najti prosto mizo, utrip pa je živahnejši tudi zaradi uličnih koncertov, ki jih v sodelovanju organizirajo gostinci. »Fama, da se v Mariboru nič ne dogaja, to poletje ne drži. Dejansko se ob koncu tedna za vsakega najde kaj,« meni Viherjeva.
Trta še vedno kraljica
Glavna atrakcija za turiste v Mariboru ostaja stara trta na Lentu, saj si jo še vedno ogleda največ obiskovalcev, vinogradniško zgodbo pa zaokrožata še zgodovinska vinska klet v središču mesta z bogato zbirko arhivskih vin in mestni vinograd na Piramidi. S tem ima novi upravljavec, zadruga Vino Piramida Maribor, ambiciozne načrte, letos pa so na priljubljenem mestnem griču že postavili leseno hiško z bifejem, za krajši čas je na njem zaživel letni kino.
Približno 450 let stari vinski trti po zanimanju turistov sledijo prepoznavne mestne zgradbe in muzeji, ki jih je najenostavneje spoznati na vodenem ogledu. Enega od njih se je udeležila tudi Daniela Kleinschek iz Wildona v Avstriji. Kot nam je dejala, je Maribor obiskala zaradi prijateljice, ki živi ob slovensko-avstrijski meji in ji je povedala nekaj stvari o mestu. »Nisem prvič v Mariboru, sem pa prvič v središču mesta, ki je zelo lepo urejeno. Žal mi je, da si ga nisem ogledala že kdaj prej,« je povedala.
Na vodenem ogledu, ki je speljan po starem mestnem jedru in je ob sobotah brezplačen, turistom pokažejo Frančiškansko cerkev, mestni grad, Florjanovo znamenje, Vetrinjski dvorec, židovsko četrt s sinagogo, Lent, kužno znamenje, Rotovž, stolno cerkev, univerzo ... »Večina udeležencev je presenečena nad tem, da je v tako majhnem mestu videti toliko zanimivih stvari,« je pojasnil turistični vodnik Anton Purgaj.
Največ Avstrijcev in Nemcev
A nekateri si mesto raje ogledajo v lastni režiji in pod »vodstvom« navigacije na nepogrešljivem mobilniku. Mednje sodi Kitajec Jiacheng Xia, ki smo ga srečali na starem mostu, od koder se je oziral na dravsko obrežje in ga je zanimalo, kje je Lent. Povedal nam je, da so obiskali Ptuj in se odločili, da pridejo še v Maribor: »Tukaj bomo ostali en dan. Mesto se mi zdi zelo lepo, ljudje pa entuziastični,« je dejal Jiacheng Xia, ki si je skupaj z družbo ogledal tudi judovski center in zgradbo nekdanjega Casinoja Maribor. Ta je po propadu igralnice postala prizorišče za literarna srečanja, koncerte in razstave.
Kitajski turisti kljub številnim romanjem delegacij mariborske občine v to oddaljeno deželo (še) niso najštevilčnejši tuji obiskovalci štajerske prestolnice. Na prvem mestu so namreč po podatkih turističnega zavoda letos sosedje Avstrijci, sledijo Nemci in turisti iz držav nekdanje Jugoslavije (Hrvati, Srbi, Makedonci), med enodnevnimi gosti so tudi Skandinavci in Čehi.
»V mestu je vedno več obiskovalcev, tako enodnevnih kot tistih, ki pridejo za več dni,« je povedala Janja Viher in dodala, da se povprečni čas bivanja približuje poltretjem dnevu. Ob tem je spomnila, da so bili lani prvič v minulem desetletju poletni meseci po številu prenočitev in obiskovalcev na prvem mestu, letos pa se tak trend nadaljuje. V Mariboru so od januarja do maja imeli za 33 odstotkov več prenočitev kot lani, gostov pa je bilo za četrtino več. Za poletne mesece na zavodu natančnejših številk še nimajo, vendar prvi podatki turističnih ponudnikov kažejo rast prenočitev.
Ob pozitivnih rezultatih, ki se bodo po pričakovanju turističnih delavcev nadaljevali vse do konca leta, se je spet izkazalo, kako pomembne so za mariborski turizem tudi različne športne prireditve. Med večjimi velja letos izpostaviti Zlato lisico, evropsko prvenstvo v sabljanju itd., do konca leta se obeta še svetovno prvenstvo v karateju, od odmevnejših kulturnih prireditev pa mesto čakata še glasbeni Festival Maribor in gledališko Borštnikovo srečanje.
Neurejene ceste,
»To je velik minus za destinacijo,« se strinja Viherjeva. Med pomanjkljivosti so še neurejena cestna infrastruktura in propadajoče stavbe v delih starega mestnega jedra – oboje se nazorno kaže na eni glavnih žil, Koroški cesti. V okolici mesta pa so problem neurejene vinske ceste, kar je še toliko bolj »boleče« ob pogledu na vinske ceste pri Avstrijcih. Je pa, kar zadeva infrastrukturo, pozitivno, da je v Mariboru pred kratkim zaživelo parkirišče za avtodome ob železniški postaji, ki je bilo minuli vikend povsem polno.
Poleg izboljšanja infrastrukture je po mnenju zavoda za turizem med ključnimi nalogami še povezovanje različnih turističnih ponudnikov na Pohorju in v vinorodni okolici Maribora in nadaljnje sodelovanje gostincev v središču mesta. »Treba je nadaljevati zanimive vsebine v centru, da se bo resnično nekaj dogajalo skozi vse leto,« je prepričana Viherjeva.
