Tiskane izdaje
Dravsko in Ptujsko polje imata izjemne pogoje za namakanje njiv, zato si posebna delovna skupina v Podravju prizadeva, do jesenskega razpisa za nepovratna sredstva občinam za čimveč načrtov novih namakalnih sistemov. Iz programa razvoja podeželja naj bi država jeseni razpisala okrog 24 milijonov evrov razpoložljivega denarja, od tega bo okrog 15 milijonov za namakanje.
Toda priprave niso niti lahke niti preproste. V lanskem razpisu - in tako naj bi bilo tudi letos - so nepovratna sredstva pokrila celotno naložbo, občina je morala plačati le DDV na celotno ceno. A je nekaj denarja kljub takim pogojem ostalo neizkoriščenega. "Zato moramo pripraviti čimveč projektov, da se to ne bi ponovno zgodilo," poudarja vodja podravske delovne skupine Peter Pribožič.
Poleg skromnih občinskih proračunov je pri pripravah načrtov še ena ovira: predhodno je treba zagotoviti soglasje 80-ih odstotkov lastnikov bodočega namakanega območja, da bodo namakalni sistem tudi uporabljali. "To pa je visok delež. Predvsem tam, kjer imajo kmetje v najemu zemljo sklada kmetijskih zemljišč, se obotavljajo." Pribožiču pritrjujejo kmetje iz okolice Gorišnice, ki svoje njive namakajo že poldrugo desetletje ali še kaj več: "Takšnega najemnika bi morala država s pogodbo o najemu obvezati, da sprejme namakanje, ali pa mu zemlje ne bi dala v najem," je odločen Branko Majerič.
Poleg vseh podatkov o večji in boljši pridelavi različnih poljščin pa v koristnost najbolj pritegnejo konkretni sosedski primeri. Namakanje se je doslej najbolj uveljavilo na ormoškem in gorišniškem območju in tam se tudi zdaj - brez težav s soglasji - pripravljajo na nove namakalne sisteme. Ormoškega bodo zagotovo razširili za 150 do 200 hektarov, učbeniški primer pa je občina Gorišnica. Dva namakalna sistema (Formin in Gajevci) že napajata dobrih 80 odstotkov (preko 700 hektarov) vseh njiv v občini. Župan Jožef Kokot ne skriva, da zdaju pripravljajo načrte za novih preko 200 hektarov, kolikor je v občini njiv še brez možnosti namakanja. Poleg tega pa bodo na razpisu kandidirali še z obnovitvenimi načrti za obe stari črpališči vode iz kanala za HE Formin. "S soglasji v Sobetincih, Zagojičih in Moškanjcih ne bo težav, lastniki nas celo vspodbujajo, da razširimo namakalne možnosti.
Premalo soglasij pa so na primer zbrali v občini Videm na desnem bregu Drave. "Načrte bi pripravili za 280 hektarov v Šturmovcih, Pobrežju in Lancovi vasi, a imamo premalo pristopnikov. Bomo pa si prizadevali, da bo na novem odjemnem mestu na južni obali ptujskega akumulacijskega jezera dovolj zmogljivosti tudi za nas, ko bomo uspeli prepričati dovolj lastnikov za namakanje," pravi župan Friderik Bračič.
Prav te dni pa na podpisane pristopne izjave lastnikov nestrpno čakajo tudi v občinski upravi Markovci. Komasirani predel skoraj 250 hektarov v Stojncih in Bukovcih bi dobil svoj namakalni sistem, občina pa je nekaj denarja v letošnjem proračunu že rezervirala za potrebno dokumentacijo. Vspodbuja pa tudi nekaj kmetij v Sobetincih, Borovcih in Prvencih, da bi se pridružile novemu načrtovanemu namakalnemu sistemu sosednje Gorišnice.
Načrt za svoj sistem bo zagotovo pripravila tudi Hajdina (za okro 200 hektarov), za 60 hektarov pa ga snuje tudi mestna občina Ptuj. Že ob gradnji kanalov in HE Zlatoličje ter Formin so bila načrtovana odvzemna mesta in količine vode za namakanje, zato je zdaj sisteme z določenimi črpališči lažje zgraditi. Drava prav v najbolj sušnih poletnih mesecih zaradi izjemne vodnatosti lahko za namakanje daje po 6 kubičnih metrov vsako sekundo nad HE Zlatoličje in prav toliko pod njo, po 5 kubičnih metrov pa še nad in pod HE Formin. "Zdaj je na tem območju namakajo skoraj 1700 hektarov in ta površina izkoristi največ dva kubična mestra v sekundi. Imamo torej še velikansko rezervo okrog 20 kubičnih metrov vsako sekundo.
To je izjemen potencial," poudarja Pribožič. "Vsaj še 30 tisoč hektarjev njiv od Maribora do Središča ob Dravi bi lahko vključili v namakanje; površine, ki so odaljene od struge več kot pet kilometrov, pa se pri sedanji ceni namakalnih sistemov in njihovega vzdrževanja še ne splača. V Podravju smo si postavili cilj, da v petih letih na novo opremimo 3 tisoč hektarjev. Kakšnih 5 tisoč evrov zahteva vsak hektar, da pripeljemo vodo pod pritiskom na priključne hidrante na poljih. Kmetje pa si potem svoje namakalne naparave (cevne, kapljične, rolomate - stroje za dež, kar stane od 5 do 15 tisočakov na hektar, investicija pa je za celo vrsto prihodnjih let) priskrbijo sami in plačujejo sorazmeren del stroškov vzdrževanja črpališč in energeijo za črpanje in vzdrževanje pritiska, porabljena voda po vodomeru pa ni kakšen izjemen strošek."
