Dacarji bodo s 1. julijem zaklenili vrata izpostav

Namesto davčnih izpostav bodo v 41 občinah odprli davčne pisarne, ki bodo odprte le dvakrat tedensko.

Objavljeno
22. maj 2013 00.38
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

S 1. julijem bo Durs ukinil enainštirideset izpostav, ki delujejo znotraj petnajstih davčnih uradov, in jih preoblikoval v davčne pisarne. Te bodo za stranke odprte polovico sedanjega časa: namesto štirih le dva dni v tednu. Kljub protestom občin so na Drusu centralizacijo odločeni izpeljati. Prihrankov še niso ocenili, zagotavljajo pa, da bo uspešna - in da ne bo na škodo ljudi.

V občinah, pa tudi na marsikaterem davčnem uradu, so drugačnega mnenja. Za Uroša Rogliča, prvega moža zasavskega Davčnega urada s sedežem v Hrastniku, ukinjanje izpostav pomeni siromašenje davčnih storitev. »Ali bomo v primeru, da nekoč ukinemo še urade, Zasavci hodili v Celje?« se sprašuje.

Med prvimi so proti zapiranju izpostav na pobudo ljutomerske županje Olge Karba protestirali prleški župani, zdaj se oglašajo tudi v "od boga pozabljenem" Posočju. O reorganizaciji izpostav v pisarne Olga Karba pravi: »Pisarne ne predstavljajo notranjih organizacijskih enot in jih je z lahkoto mogoče ukiniti.« Ukinjanje kakovostnih delovnih mest - Durs ima okrog 2500 zaposlenih - pa prinaša nazadovanje.

Na Dursu niti dober mesec pred reorganizacijo še ne poznajo prihrankov. Zaposlene z izpostav bodo prerazporedili na urade, presežnih ne omenjajo, verjamejo pa, da bodo z ukrepi skrajšali čas odločanja v postopkih.

V Posočju te trditve postavljajo na glavo. Stroški se bodo povečali, daljši bo čas reševanja zadev, trpeli bodo državljani in uslužbenci, pravijo, in ponazarjajo: informacije bo strankam ponujala ena uslužbenka, ki bo sprejemala vloge in jih pošiljala v reševanje v Novo Gorico, v manjši meri tudi v Idrijo in Ajdovščino. Preostalih pet uslužbencev bo opravljalo le odmero stavbnih zemljišč za območje štirih upravnih enot, ki spadajo pod novogoriški davčni urad ...

Ker je vse več storitev dostopnih prek spletnih strani in elektronskega poslovanja, so na Dursu prepričani, da z reorganizacijo ne bodo krčili pravic državljanom. Približno pet storitev letno je treba urediti pri njih (napovedi dohodnine, uveljavljanje olajšav za družinske člane, odmera bančnih obresti, premoženja v najemu, prijave parcel oljčnikov, vinogradov ...), in za to bi morale dvakrat tedensko odprte davčne pisarne zadoščati, menijo. Olga Karba ima odgovor tudi na to: »Res je, da so uvedli vrsto elektronskih storitev, a veliko ljudi zadeve še vedno raje ureja neposredno z uslužbenci kot elektronsko.« Podjetja po podatkih Dursa v glavnem poslujejo prek davčnih uradov in po elektronskih poteh.

Če Durs ne bo odpuščal, lahko na konkretne finančne prihranke računa le iz naslova najema prostorov bodisi v lasti občin ali države. Durs je najemnik izpostav v 24 primerih, v 17 je lastnik prostorov. Če se jim uspe v vseh 24 primerih dogovoriti za brezplačni najem, za kar, pravijo, si prizadevajo, jim bo to letno prineslo 31.100 evrov prihranka. Toliko jih je namreč decembra 2012 stal najem prostorov izpostav. Sitnosti po občinah pa bo očitno dosti več ...

Dursova zagorska izpostava je doslej delovala v najetih prostorih občinske zgradbe. Ko se je Durs odločil, da jo preseli v objekt bivše rudniške uprave v lasti države, jim je občina prostore ponudila v brezplačni najem pod pogojem, da Durs ohrani obseg poslovanja (uradne ure štirikrat tedensko, vsak dan pa sprejem pisnih zahtev, obrazcev - napovedi in obračunov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov ...).

Durs na to ni pristal, zato je občina, kakor pravi zagorski župan Matjaž Švagan, »v dobro občanov in v izogib slabi volji« popustila: Durs ostaja v občinskih prostorih kot davčna pisarna, ki bo odprta dvakrat tedensko - na stroške občine. Direktor občinske uprave Rudi Medved je za Delo dejal: »Manjše zlo je, da izgubimo 4000 evrov letne najemnine, kot da se naši ljudje vozijo 20 kilometrov daleč v Hrastnik.«

Tudi iz prleških in posoških občin se bodo morali ljudje do uradov v Murski Soboti oziroma Novi Gorici, če ne bodo ujeli uradnih ur v davčnih pisarnah, voziti več kot 30, iz Trente celo 90 kilometrov daleč. To je, meni Karbova, nepotrebna ovira, dodaten strošek in izguba časa.