Referendum pobudnikom tudi tokrat ni uspel
Udeležba na današnjem ponovljenem glasovanju na referendumu o zakonu o drugem tiru je med najnižjimi v zgodovini samostojne države.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana - Referendum o zakonu o drugem tiru tudi po ponovljenem glasovanju njegovim pobudnikom ni uspel, saj jim na volišča ni uspelo privabiti dovolj volivcev, da bi dosegli predpisani kvorum.
Na referendumu je po preštetih 99,37 odstotka glasov proti zakonu glasovalo 50,06 odstotka volivcev, za pa 49,96 odstotka. Zaradi nedoseženega kvoruma 20-odstotne udeležbe (ta je bila po delnih neuradnih podatkih 14,96-odstotna) sicer zakon ni bil zavrnjen.
To pomeni, da pobudnikom z referendumom ni uspelo zavrniti zakona o drugem tiru, saj bi se morala za zavrnitev zakona na referendumu izreči večina udeležencev, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Proti zakonu bi moralo glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je današnjega glasovanja skupaj udeležilo dobrih okrog 250.000.
Tokrat se je prvič v zgodovini zgodilo, da so volivci o istem zakonu na referendumu odločali dvakrat. Prvo glasovanje je potekalo septembra lani, pobudnik referenduma Vili Kovačič pa je njegov izid uspešno izpodbijal na vrhovnem sodišču. To je izid referenduma razveljavilo in Državni volilni komisiji naložili, naj razpiše novo glasovanje.
Vrhovno sodišče je razveljavitev prvega glasovanja med drugim argumentiralo s tem, da je vlada vodila nepošteno enostransko kampanjo, za kar pa ne bi smela porabiti proračunskih sredstev. Že pred odločitvijo vrhovnega sodišča so namreč ustavni sodniki odločili, da lahko vlada proračunska sredstva porablja le, če volivce o zadevi temeljito in stvarno obvešča oz. mora volivce seznaniti tudi s tveganji, ki bi jih zakon prinesel.
Referendum je potekal 24. septembra lani, udeležilo se ga je 20,55 odstotka volilnih upravičencev. Zakon je tedaj podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka.
Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič je zadovoljen z doseženo večino. Kljub temu se bo zaradi referendumske zakonodaje pritožil na izid referenduma, je napovedal. »To je zelo dobro. Računal sem, da bo tako. Kvorum me pa ne zanima - ker je degeneracija demokracije,« je po objavi rezultatov v Ljubljani za STA dejal Kovačič.
Premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je po drugem referendumu o zakonu o drugem tiru dejal, da smo »zdaj dobili zeleno luč, da se bo drugi tir po tem zakonu gradil«. »To je naš testni kamen, ali želimo naprej,« je ocenil.
Cerar je izrazil obžalovanje, da je do ponovljenega referenduma prišlo. »Žal mi je, da sta (pobudnik referenduma Vili) Kovačič in (predsednik SDS Janez) Janša tukaj vzela državo za talko in smo v taki hudi zamudi, saj bi mi lahko to začeli graditi že lansko leto,« je dejal.
Infrastrukturni minister, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič je dejal, da »računa na to, da je bilo to glasovanje zadnji korak na poti do uveljavitve zakona«. »Žal s tem izgubljamo prepotreben čas, ki bi ga lahko koristno uporabili za uveljavitev tega projekta,« je poudaril.
V SD so razplet današnjega vnovičnega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru pričakovali, je o neizpolnitvi kvoruma za STA povedal podpredsednik SD Matjaž Nemec. Za SD je sicer najpomembnejše, da se izgradnja drugega tira začne čim prej.
V NSi spoštujejo odločitev ljudi in upajo, da bo projekt drugi tir čim prej uresničen. Kot so zapisali v odzivu na današnje glasovanje, pa pričakujejo, da bo drugi tir z davkoplačevalskim denarjem zgrajen po razumni ceni in da bo njegovo financiranje potekalo pregledno.
V Stranki Alenke Bratušek so se po ponovljenem referendumu zavzeli za finančno revizijo projekta dvotirne proge, nato je treba začeti z delom. »Če bi mi bili v vladi, tega referenduma in ponovitve referenduma ne bi bilo. Drugi tir bi preprosto začeli graditi, saj za to ne rabimo posebnega zakona,« so zapisali.
Levice rezultat današnjega ponovljenega referenduma o zakonu o drugem tiru ne skrbi, saj se zakon da popraviti. V naslednjem mandatu bomo predlagali, da se zakon spremeni in izloči možnost tujega kapitala ter da poostri civilni nadzor, je za STA povedal Matej T. Vatovec.
Za stranko SDS je to, da je bil referendum o zakonu o drugem tiru izveden tri tedne pred predčasnimi državnozborskimi volitvami, »neracionalno in negospodarno trošenje davkoplačevalskega denarja«. Na to, da so volivci temu pokazali rdeč karton, kaže tudi nizka udeležba, so ocenili.
V Luki Koper so zadovoljni, da bo zakon o drugem tiru po neuspelem tudi vnovičnem referendumskem glasovanju lahko začel veljati. To po njihovem mnenju predstavlja korak k začetku gradnje drugega tira med Koprom in Divačo, za kar si v Luki prizadevajo že 20 let in od katere je odvisna uresničitev njihovih strateških načrtov.
Na kraškem robu po besedah predsednika Krajevne skupnosti Črni Kal Janka Severja upajo na čimprejšnji začetek gradnje drugega tira. »Ta je zelo potreben, ne samo za gospodarstvo in Luko Koper, ampak tudi za nas, ki živimo ob obstoječi dotrajani progi,« je za STA ponovil Sever v odzivu na današnje referendumsko glasovanje.
Za Slovenske železnice je ključno, da se drugi železniški tir Divača-Koper zgradi čim prej. Na obstoječem tiru rast ni več mogoča in če se gradnja drugega tira ne bo začela v kratkem, se bodo kupci tako Slovenskih železnic kot Luke Koper preusmerili drugam, je za STA povedal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes.
Nizka udeležba na ponovnem glasovanju na referendumu o zakonu o drugem tiru po mnenju generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije Sonje Šmuc kaže, da ljudje ne želijo odločati o stvareh, ki so popolnoma v pristojnosti stroke. Ponovila je, da je drugi tir strateško pomemben projekt Slovenije.
Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je do 19. ure prejela 11 obvestil o domnevni kršitvi volilnega molka, povezanega z referendumom o zakonu o drugem tiru. Za devet obvestil so takoj ugotovili, da ne gre za kršitev, inšpektorat za notranje zadeve pa obravnava dve zadevi, za kateri obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka.
Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, se ena od zadev, ki jih obravnava inšpektorat, nanaša na objavo na družbenem omrežju, druga pa na razdeljevanje letakov.
Na referendumu je po preštetih 99,37 odstotka glasov proti zakonu glasovalo 50,06 odstotka volivcev, za pa 49,96 odstotka. Zaradi nedoseženega kvoruma 20-odstotne udeležbe (ta je bila po delnih neuradnih podatkih 14,96-odstotna) sicer zakon ni bil zavrnjen.
To pomeni, da pobudnikom z referendumom ni uspelo zavrniti zakona o drugem tiru, saj bi se morala za zavrnitev zakona na referendumu izreči večina udeležencev, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Proti zakonu bi moralo glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je današnjega glasovanja skupaj udeležilo dobrih okrog 250.000.
Tokrat se je prvič v zgodovini zgodilo, da so volivci o istem zakonu na referendumu odločali dvakrat. Prvo glasovanje je potekalo septembra lani, pobudnik referenduma Vili Kovačič pa je njegov izid uspešno izpodbijal na vrhovnem sodišču. To je izid referenduma razveljavilo in Državni volilni komisiji naložili, naj razpiše novo glasovanje.
Vrhovno sodišče je razveljavitev prvega glasovanja med drugim argumentiralo s tem, da je vlada vodila nepošteno enostransko kampanjo, za kar pa ne bi smela porabiti proračunskih sredstev. Že pred odločitvijo vrhovnega sodišča so namreč ustavni sodniki odločili, da lahko vlada proračunska sredstva porablja le, če volivce o zadevi temeljito in stvarno obvešča oz. mora volivce seznaniti tudi s tveganji, ki bi jih zakon prinesel.
Referendum je potekal 24. septembra lani, udeležilo se ga je 20,55 odstotka volilnih upravičencev. Zakon je tedaj podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Cerar: To je naš testni kamen, ali želimo naprej
Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič je zadovoljen z doseženo večino. Kljub temu se bo zaradi referendumske zakonodaje pritožil na izid referenduma, je napovedal. »To je zelo dobro. Računal sem, da bo tako. Kvorum me pa ne zanima - ker je degeneracija demokracije,« je po objavi rezultatov v Ljubljani za STA dejal Kovačič.
Tudi vnovično glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru ni bilo pošteno, je prepričan pobudnik referenduma Vili Kovačič. FOTO: Blaž Samec/Delo
Premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je po drugem referendumu o zakonu o drugem tiru dejal, da smo »zdaj dobili zeleno luč, da se bo drugi tir po tem zakonu gradil«. »To je naš testni kamen, ali želimo naprej,« je ocenil.
Cerar je izrazil obžalovanje, da je do ponovljenega referenduma prišlo. »Žal mi je, da sta (pobudnik referenduma Vili) Kovačič in (predsednik SDS Janez) Janša tukaj vzela državo za talko in smo v taki hudi zamudi, saj bi mi lahko to začeli graditi že lansko leto,« je dejal.
Infrastrukturni minister, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič je dejal, da »računa na to, da je bilo to glasovanje zadnji korak na poti do uveljavitve zakona«. »Žal s tem izgubljamo prepotreben čas, ki bi ga lahko koristno uporabili za uveljavitev tega projekta,« je poudaril.
Odzivi strank
V SD so razplet današnjega vnovičnega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru pričakovali, je o neizpolnitvi kvoruma za STA povedal podpredsednik SD Matjaž Nemec. Za SD je sicer najpomembnejše, da se izgradnja drugega tira začne čim prej.
V NSi spoštujejo odločitev ljudi in upajo, da bo projekt drugi tir čim prej uresničen. Kot so zapisali v odzivu na današnje glasovanje, pa pričakujejo, da bo drugi tir z davkoplačevalskim denarjem zgrajen po razumni ceni in da bo njegovo financiranje potekalo pregledno.
V Stranki Alenke Bratušek so se po ponovljenem referendumu zavzeli za finančno revizijo projekta dvotirne proge, nato je treba začeti z delom. »Če bi mi bili v vladi, tega referenduma in ponovitve referenduma ne bi bilo. Drugi tir bi preprosto začeli graditi, saj za to ne rabimo posebnega zakona,« so zapisali.
Levice rezultat današnjega ponovljenega referenduma o zakonu o drugem tiru ne skrbi, saj se zakon da popraviti. V naslednjem mandatu bomo predlagali, da se zakon spremeni in izloči možnost tujega kapitala ter da poostri civilni nadzor, je za STA povedal Matej T. Vatovec.
Za stranko SDS je to, da je bil referendum o zakonu o drugem tiru izveden tri tedne pred predčasnimi državnozborskimi volitvami, »neracionalno in negospodarno trošenje davkoplačevalskega denarja«. Na to, da so volivci temu pokazali rdeč karton, kaže tudi nizka udeležba, so ocenili.
Za čimprejšnjo gradnjo drugega tira
V Luki Koper so zadovoljni, da bo zakon o drugem tiru po neuspelem tudi vnovičnem referendumskem glasovanju lahko začel veljati. To po njihovem mnenju predstavlja korak k začetku gradnje drugega tira med Koprom in Divačo, za kar si v Luki prizadevajo že 20 let in od katere je odvisna uresničitev njihovih strateških načrtov.
Na kraškem robu po besedah predsednika Krajevne skupnosti Črni Kal Janka Severja upajo na čimprejšnji začetek gradnje drugega tira. »Ta je zelo potreben, ne samo za gospodarstvo in Luko Koper, ampak tudi za nas, ki živimo ob obstoječi dotrajani progi,« je za STA ponovil Sever v odzivu na današnje referendumsko glasovanje.
Za Slovenske železnice je ključno, da se drugi železniški tir Divača-Koper zgradi čim prej. Na obstoječem tiru rast ni več mogoča in če se gradnja drugega tira ne bo začela v kratkem, se bodo kupci tako Slovenskih železnic kot Luke Koper preusmerili drugam, je za STA povedal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes.
Nizka udeležba na ponovnem glasovanju na referendumu o zakonu o drugem tiru po mnenju generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije Sonje Šmuc kaže, da ljudje ne želijo odločati o stvareh, ki so popolnoma v pristojnosti stroke. Ponovila je, da je drugi tir strateško pomemben projekt Slovenije.
11 domnevnih kršitev volilnega molka
Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je do 19. ure prejela 11 obvestil o domnevni kršitvi volilnega molka, povezanega z referendumom o zakonu o drugem tiru. Za devet obvestil so takoj ugotovili, da ne gre za kršitev, inšpektorat za notranje zadeve pa obravnava dve zadevi, za kateri obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka.
Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, se ena od zadev, ki jih obravnava inšpektorat, nanaša na objavo na družbenem omrežju, druga pa na razdeljevanje letakov.
