Tiskane izdaje
Ljubljana – Državna avtocestna družba ta teden začenja pogovore o reprogramiranju svojega dolga, napoveduje član uprave Tine Svoljšak. Darsov dolg je 2,8 milijarde evrov, ob nespremenjenih pogojih kreditiranja pa vse do leta 2037 to pomeni, da ima približno 4,1 milijarde evrov obveznosti.
Dars je doslej sproti poravnaval svoje obveznosti: lani je številka dosegla približno 178 milijonov evrov, letos se bo (po sedanjih izračunih obresti) povzpela na 202 milijona, leta 2014 pa 416 milijonov evrov. Če se ne bi začeli pravočasno pripravljati, poudarja Svoljšak, bi se prihodnje leto s tristo kilometri na uro zaleteli v zid. Razlog za tako velik obrok je ročnost nekaterih posojil, recimo za pomursko avtocesto je bila samo pet let, kar je za infrastrukturne objekte izjemno kratek rok.
S cestninjenjem je Dars lani po ocenah zbral približno 290 milijonov evrov: okoli 133 milijonov od voznikov vinjetnih vozil, okrog 157 milijonov pa od prometa tovornih oziroma nevinjetnih vozil. V letu 2011 so cestninski prihodki znašali 298,3 milijona evrov (od prodaje vinjet 136,9 milijona, od nevinjetnih vozil 161,4 milijona); v letu 2010 pa 290,1 milijona evrov (od vinjet 130,9 milijona in od nevinjetnih vozil 159,2 milijona).
Letos podoben izkupiček
Prodaja avtocestnih nalepk je po trenutni oceni podobna kot lani. Povečano prodajo, predvsem letnih vinjet, katerih veljavnost se izteče 31. januarja, pričakujejo v Darsu glede na izkušnje v drugi polovici januarja oziroma v prvi polovici februarja, tako da bo šele takrat možna korektnejša primerjava.
Sicer pa želi Dars po besedah Tineta Svoljšaka svoje prihodke povečati tudi z aktivnim korporativnim upravljanjem. Dars je doslej pridobil mnogo znanja, izkušenj in opreme za dejavnosti, povezane s projektiranjem, gradnjo, upravljanjem in vzdrževanjem avtocest. Za povečanje prihodkov iz dodatnih dejavnosti na prometni infrastrukturi ustanavlja dve odvisni družbi, ki bosta v bližnji prihodnosti vpisani v sodni register.
Tako želi Dars izkoristiti svoje premično premoženje, saj ima na primer nekaj specialnih vozil, ki so uporabljena manj kot tristo delovnih ur na leto. Gre za vozila za pranje predorov in za pregled vozišč, ki jih bodo lahko posodili komunalnim podjetjem, ki jih nimajo.
Preurejanje cestninskih postaj
Lani so bile delno preurejene vinjetne steze na čelnih cestninskih postajah Log, Torovo in Videž. Pogodbena vrednost za Videž znaša brez dedeveja dobrih tristo tisoč evrov, končni obračun pa še pripravljajo. O cenah za Log in Torovo na Darsu še vedno ne govorijo, pojasnjujejo le, da primerjava ni primerna, saj sta vrsta in obseg del povsem različna. V Delu pa smo pred dobrim mesecem objavili, da so stroški delnega preurejanja cestninske postaje Log presegli 40.000 evrov, saj je samo za »rušenje otoka« Dars brez davka plačal 60.252 evrov.
Do začetka letošnje glavne turistične sezone je predvidena še preureditev vinjetnih stez na čelnih cestninskih postajah Dob, Kompolje, Tepanje in Pesnica, čelna cestninska postaja Vransko pa bo v celoti odstranjena. Za preureditev vinjetnih stez in s tem povečanje pretočnosti prometa in varnosti na območju cestninskih postaj ima Dars letos rezerviranih 2,1 milijona evrov.
Naložbeni načrti
Dars načrtuje letos za naložbe 138,4 milijona evrov. Za nov cestninski sistem naj bi namenil tri milijone evrov, za projektno dokumentacijo 5,6 milijona, za nadaljevanje gradenj 39,7 milijona, za zaključna dela na avtocestah, predanih prometu do vključno leta 2012, pa je predvidena poraba 19,4 milijona evrov. Od 30,2 milijona evrov, namenjenih za ostale postavke, bo šlo 21,5 milijona za protihrupne ograje na odsekih med Brezovico in Vrhniko, Uncem in Postojno ter Malencami in Šmarjem - Sapom. Za gradbena dela pri obnavljanju avtocest bo Dars letos porabil 14,1 milijona evrov, za elektro-strojna dela in ITS enajst milijonov, za izboljšanje prometne varnosti štiri milijone, za necestninske navezovalne ceste 89 tisočakov in za naložbe na področju upravljanja in vzdrževanja 11,2 milijona evrov.
Največji gradbeni projekt je letos nadaljevanje gradnje predora Markovec. Z uspešnostjo oddaje elektro-strojnih del, kjer se spet zatika pri izboru izvajalca, je povezan rok odprtja. V Darsu vsekakor še pričakujejo, da bi odsek hitre ceste med Koprom in Izolo, katerega del je tudi predor Markovec, lahko predali prometu v drugi polovici letošnjega leta. Po Svoljšakovih besedah se nadaljujejo priprave za gradnjo avtoceste Gruškovlje–Draženci.
Standardi na slovenskih avtocestah so med najvišjimi v Evropi, zato bo Dars tudi letos nadaljeval obnavljanje. Napovedujejo pa, da zaradi obnovitvenih del nobena zapora ne bo »ekstremno« dolga oziroma večmesečna. Zapore od približno enega do poldrugega meseca pa je pričakovati na odsekih Divača–Kozina, Šentilj–Pesnica in Kranj vzhod–Brnik.
