Davkoplačevalski denar za prikrivanje informacij

Pravni nasveti javnim ustanovam, kako naj ne posredujejo podatkov po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

Objavljeno
01. marec 2016 21.42
Mojca Prelesnik, Informacijska pooblaščenka v Ljubljani, 10. decembra 2015 [Mojca Prelesnik,Informacijska pooblaščenka,Ljubljana,portret]
Sonja Merljak
Sonja Merljak
Ljubljana – Zaplet okoli Supervizorja in dejstvo, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zbirala podatke o osebnih računih skoraj vseh državljanov, vzbuja razmislek, kaj je transparentnost: kdaj je ta ključna za delovanje države in kdaj lahko postane predmet zlorabe?

»Transparentnost ni sama sebi namen, saj omogoča, da se zadeve spremenijo,« je septembra lani na okrogli mizi o aplikaciji Supervizor dejala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Danes je v svojih besedah še bolj neposredna: »Odvetniška pisarna Pirc Musar pomaga zavezancem v javnem sektorju z nasveti, kako ne posredovati podatkov, kadar zastopa organe, ki so zavezani k posredovanju informacij javnega značaja. Kot nekdanja informacijska pooblaščenka pa se je večkrat javno zavzela za javnost in transparentnost podatkov o sklenjenih avtorskih pogodbah v javnem sektorju.« Tako je med drugim dejala v odgovoru na vprašanje, kakšna je vloga Odvetniške družbe Pirc Musar v postopkih pred informacijskim pooblaščencem, ki so povezani s Supervizorjem.

Več postopkov pred informacijsko pooblaščenko

Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je ustanoviteljica nevladne organizacije Info hiša, ki svetuje, kako dostopati do informacij javnega značaja. V Info hiši so pred kratkim, denimo, razkrili, da je minister Senko Pličanič za reprezentanco porabil precej več kot drugi preiskovani ministri iz vlade Alenke Bratušek. Kot odvetnica v družbi Pirc Musar pa zastopa Univerzo v Ljubljani ter Ekonomsko fakulteto in Fakulteto za upravo. Te javne ustanove nočejo razkriti pogodb o avtorskih honorarjih, kot jim je to naložila informacijska pooblaščenka.

Supervizor razkriva, da je Odvetniška družba Pirc Musar od Univerze v Ljubljani prejela največ sredstev, in sicer 7970 evrov. Sledijo Dom za upokojence Ptuj (7161,61 evra), Splošna bolnišnica Celje (6226), Ekonomska fakulteta (5699), Mariborske lekarne (4270), Nepremičninski sklad (4148), javna agencija za knjigo (23280) in Fakulteta za upravo (2222 evrov).

Proti nekaterim od njih je informacijska pooblaščenka vodila pritožbene postopke, ker prosilcem niso želeli posredovati zahtevanih informacij javnega značaja.

Zavlačevanje javnega zavoda

Med njimi je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki prosilki ni hotel omogočiti dostopa do informacij o stanovanjih za upokojence, ker so zavzeli stališče, da so pravna oseba zasebnega prava. Informacijska pooblaščenka je izdala dve odločbi, da mora sklad prosilki omogočiti dostop do zahtevanih informacij, saj je v postopku ugotovila, da je bil ustanovljen za to, da skrbi za stanovanjski problem starejših.

»Oddajanje varovanih stanovanj za upokojence ni in ne more biti tržna zasebnopravna dejavnost, že če izhajamo iz ustave, ki Slovenijo deklarira kot socialno državo. Zoper naši odločbi sta bili vloženi tožbi na upravno sodišče. V teh postopkih sklad zastopa ista odvetniška pisarna.« V skladu pravijo, da so gospodarska družba, ki sredstva za izvajanje dejavnosti pridobiva na trgu, in ne iz proračuna ali iz sredstev davkoplačevalcev. »Če bo sodišče presodilo, da smo zahtevane informacije dolžni posredovati prosilcu, jih tudi bomo,« pravi Sabina Kraljič in dodaja, da svetovalne in odvetniške storitve plačuje podjetje iz svojih prihodkov.

Družba Pirc Musar svetuje tudi Domu upokojencev Ptuj, ki prosilcu noče razkriti informacij javnega značaja, med drugim o poslovanju in sklenjenih pogodbah z odvetniškimi družbami, torej tudi z Odvetniško družbo Pirc Musar.

»Postopek še poteka, ker Dom upokojencev Ptuj niti v ponovljenem postopku ni sledil navodilom in zato, da bi zavlačeval, vztraja pri argumentih, za katere smo že odločili, da so neutemeljeni.«

V Domu pravijo, da ne zavlačujejo, ampak da so zahteve, ki so zelo obsežne, zavrnili zaradi njihovega šikanoznega značaja. »Dom nikakor ne namerava zavlačevati in vodi postopke skladno z zakonom in v zakonsko določenih rokih. Navodil IP kot pritožbenega organa pa se vsekakor trudimo držati, če so ta dovolj natančna,« pravi direktorica Jožica Šemnički.

Pravo za različne potrebe

Nataši Pirc Musar smo postavili več vprašanj, med njimi, kako pojasnjuje svoje pojavljanje v dveh tako različnih vlogah, saj se kot ustanoviteljica Info hiše zavzema za transparentnost in dostop do informacij javnega značaja, kot odvetnica pa zastopa javne ustanove, ki se želijo izogniti njihovemu razkrivanju ali z njim vsaj zavlačevati. Je takšno početje v konfliktu interesov?

Odvetnica pravi, da tržna dejavnost v javnem sektorju ni enako podvržena pravilom razkrivanja podatkov, kot je, denimo, poraba javnih sredstev neposredno za reprezentanco ministra oziroma ministrstva. Poenostavljanje pravil po njenih besedah izkrivlja vodilo transparentnosti. Razume pa, da je v javnosti lažje zagovarjati splošno odprtost kakor pravo mero.

Info hiša je po njenih besedah raziskovala odzivnost različnih zavezancev za dostop do informacij javnega značaja, kot so ministrstva in krajevne skupnosti. Vsi, za katere kdo meni, da bi morali biti zavezani za dostop do informacij javnega značaja, pa to niso oziroma niso zavezani v meri, kot to zatrjuje prosilec. Zato delo v odvetniški družbi in Info hiši ne pomeni konflikta interesov. »Gre zgolj za aplikacijo prava na različne dejanske situacije,« zatrjuje Nataša Pirc Musar, ki v prihodnosti razmišlja o raziskavi zlorab profesorjev in njihove dvoličnosti na fakultetah, ki so ali še vedno naloge svojih študentov prodajajo kakor svoje.

Dvojna poraba davkoplačevalskega denarja

A dejstvo, na katerega opozarja Mojca Prelesnik, ostaja. Davkoplačevalci plačujemo javnopravne organe, da opravljajo svojo zakonsko dolžnost, to je, da so transparentni, obenem pa tudi odvetniške storitve teh istih organov, ki tako iščejo načine, kako informacij ne posredovati in celo skriti pred javnostjo.