Tiskane izdaje
Šentilj − »Lopovi, lopovi!« se je razlegalo iz grl ogorčenih slovenskih delavcev, ki živijo v Sloveniji in se na delo vozijo v Avstrijo. Na parkirišču za tovornjake na nekdanjem mejnem prehodu z Avstrijo v Šentilju se jih je na povabilo Civilne iniciative Apače na protestnem zborovanju zbralo kakšnih štiri tisoč.
Njihovo besno vzklikanje je bilo namenjeno slovenski vladi, njenemu predsedniku Miru Cerarju in finančnemu ministru Dušanu Mramorju, ki se ne odzivajo na pozive CI Apače k pogajanjem in dokončni ureditvi problema doplačevanja dohodnine v Sloveniji za njihove zaslužke v Avstriji. Tako govorniki na protestnem zborovanju kot glasna množica so namreč prepričani, da gre pri doplačevanju razlike med izračunoma dohodnine v Avstriji in Sloveniji, ki se jim obeta za leto 2014, potem ko je ustavno sodišče odpravilo posebno davčno olajšavo, za dvojno obdavčitev in da se jim godi krivica.
Vodja CI Apače Dušan Cvetko je zato pred zbranimi ponovil zahteve vladi: da naj se njen predsednik Miro Cerar takoj sestane s predstavniki civilne iniciative, da naj vlada nadaljuje postopek spremembe konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med RS in Avstrijo, do spremembe konvencije pa naj znova uvede posebno olajšavo v enaki višini kot doslej. Če jim vlada ne bo prisluhnila, bodo migranti stopnjevali proteste in državljansko nepokorščino. Da bi pokazali, da mislijo resno, so po shodu za krajši čas zaprli avtocesto proti Gradcu na mestu, kjer je bil nekoč mednarodni mejni prehod Šentilj.
»Svojega si ne pustimo vzeti!«
»Zbrali smo se tu, ker je bil mejni prehod Šentilj že od nekdaj simbol meje, čez katero so potovali in še potujemo s trebuhom za kruhom na tuje,« je okrog štiri tisoč zbranih protestnikov, čezmejnih delovnih migrantov, pozdravil vodja Civilne iniciative Apače Dušan Cvetko in poudaril, da hočejo s tega mesta vsej Evropi in evropski komisiji pokazati, »kako davčno nenasitna je naša država Slovenija«.
Proti doplačevanju dohodnine v Sloveniji se CI Apače oziroma slovenski delovni migranti borijo že zadnjih devet let, odkar je začela Slovenija dohodnino obračunavati tudi od dohodkov iz tujine. Ker so dnevni in tedenski delovni migranti po zakonu o dohodnini slovenski rezidenti, je plačilo zajelo tudi njih, čeprav ves svoj dohodek ustvarijo v Avstriji in tam že plačujejo davke in dajatve po avstrijski zakonodaji. Ker so najnižje plačani delavci v Avstriji manj, pri nas pa precej bolj obdavčeni, so slovenski davkarji zahtevali plačilo razlike. Ker se je zdelo slovenski strani spreminjanje bilateralne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja prezapleteno, je Slovenija v dogovoru z migranti leta 2009 uvedla posebno davčno olajšavo v višini 7000 evrov, ki je približno izenačila davčno obremenitev na obeh straneh meje in zato migrantom skoraj ni bilo treba doplačevati razlike, toda ustavno sodišče je lani to olajšavo odpravilo z utemeljitvijo, da so zaradi nje tisti, ki svoje dohodke ustvarjajo v Sloveniji, v neenakopravnem položaju s čezmejnimi migranti. S tem se migranti seveda ne strinjajo, saj trdijo, da so zaradi doplačevanja dohodnine doma v neenakem položaju z delavci, ki živijo v Avstriji in plačujejo samo avstrijske davščine. Ali, kot je koordinator CI Apače za Štajersko Emerik Neumeister z zborovanja sporočil predsedniku vlade Cerarju in ministru Mramorju: »Ničesar nam niste dali, niti nam ne dajete, od vas ničesar ne pričakujemo in ne potrebujemo, zato si tudi svojega vzeti ne pustimo!«
Nikogar iz Ljubljane
Današnjih sporočil pa neposredno ni slišal nihče iz vlade ali finančnega ministrstva, saj na zborovanje ni bilo nikogar iz Ljubljane, pa tudi odgovora na svoje zahteve ali kakršnegakoli sporočila aktivisti CI Apače vse od 5. decembra do danes niso dobili. Je pa Finančni urad RS v tem mesecu objavil izračune, ki kažejo, da naj bi slovenski delavec, ki je v Avstriji v enem letu zaslužil okrog 30.000 evrov bruto, v Sloveniji moral po ukinitvi posebne olajšave plačati 2.156 evrov razlike dohodnine. A so na zborovanju postregli s številkami, ki kažejo slovenski sistem obračunavanja dohodnine v drugačni luči. Enemu od članov CI Apače, ki je v Avstriji v letu 2010 zaslužil 23.306 evrov bruto oziroma 12.818 neto, je namreč DURS izračunal, da mora v Sloveniji plačati 4.535 evrov doplačila dohodnine. Sicer pa se migranti sploh nočejo pogovarjati o višini doplačila, ampak zahtevajo njegovo ukinitev, ker bo sicer vlada postopoma samo še povečevala število tistih, ki živijo pod pragom revščine, je poudaril Neumeister.
Če doma ne gre ...
Z Neumeistrom se strinjata tudi dva netipična udeleženca protesta. Barbara Pregl Breznik in Martin Ivec sta univerzitetna diplomirana mikrobiologa z znanstvenim doktoratom, ki sta si zaposlitev morala poiskati v tujini preprosto zato, ker se zaradi moratorija na zaposlovanje v javnem sektorju pri nas kljub potrebam po njunem strokovnem znanju nista mogla zaposliti. Sama sicer zato, ker so davčne stopnje za boljše plačane zaposlene v Avstriji podobne našim, ne bosta doplačevala večjih zneskov, a sta na protest prišla iz solidarnosti z drugimi, slabše plačanimi migranti in iz principa. »Izredno jezna sem! Počutim se izgnano, bila sem pripravljena delati za pol manj denarja v domači državi, pa me niso hoteli sprejeti, znajti sem se morala čisto sama, sedaj pa hočejo od mene in od drugih denar? Denar, ki ga bodo potem spet tako neracionalno razmetavali, kot so ga v primeru mene in sodelavca Marina Iveca?« se je razburila Pregl Breznikova. Država je namreč za njeno in kolegovo strokovno izpopolnjevanje ter v njun doktorski študij vložila okrog 330.000 evrov, po koncu izobraževanja pa tako visoko strokovnega kadra ni bila pripravljena zaposliti, zasebno pa njune dejavnosti - sta strokovnjaka za reproduktivno biologijo - pri nas ni mogoče opravljati. »Ko sva po najrazličnejših poskusih obupala in si poiskala delo v avstrijskem Gradcu, so naju kot deficitaren kader tam sprejeli z odprtimi rokami in vprašali, kaj je narobe s to Slovenijo, da odganja takšne ljudi,« je dodal Martin Ivec. Sam pravi, da se bo preselil čez mejo, če bo Slovenija vztrajala pri doplačilih dohodnine za migrante, v vsakem primeru pa si zaposlitve ne bo več iskal v Sloveniji.
