Tiskane izdaje
Škocjan, Dobruška vas – Pri gradnji kanalizacije in čistilne naprave v bodočem Gospodarsko-tehnološkem centru (GTC) v Dobruški vasi so delavci podjetja Malkom podvrženi pritiskom tam živečih Romov. Vodstvo škocjanske občine je za pomoč zaprosilo urad za narodnosti in Amnesty International Slovenija (AIS), a neuspešno.
Na občino je v zadnjem časi prispelo precej prijav, saj se delavci srečujejo z neznosnimi delovnimi razmerami. Župan Jože Kapler je za Delo povedal, da delavce napadajo mladoletni otroci: v glavo jim mečejo blatne kepe in uničujejo, kar so že zgradili. Sodu je izbil dno nedavni dogodek – delavcu, ki je moral v kanalizacijski jarek, se je neznani storilec podelal na glavo. Kapler pravi, da se otroci gibljejo po gradbišču in nagajajo delavcem. Delovišče je sicer zavarovano z ograjo, na njem pa je ves čas varnostnik, ki pa jih očitno ne zmore krotiti. »Sprašujem se, kje so starši otrok in kaj počnejo zagovorniki človekovih pravic,« je ogorčen Kapler.
Skopi z izjavami
Na vprašanje, kako lahko pripomorejo k umiritvi razmer, je Nataša Posel iz AIS odgovorila, da dogodkov v Dobruški vasi nočejo komentirati, saj so organizacija, ki varuje človekove pravice, ter da v tem primeru nimajo stališča. V uradu za narodnosti pa menijo, da so za javni red in mir odgovorni policisti, za nemoteno izvedbo evropskega projekta pa ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Skopi z izjavami so tudi v podjetju Malkom, ker da so vsa kazniva dejanja prijavili policiji. Na novomeški policijski upravi so za Delo povedali, da so bili v zadnjih dveh mesecih obveščeni o dveh kaznivih dejanjih poškodovanja tuje stvari na gradbišču v Dobruški vasi, ko so neznani storilci poškodovali zaščitne kovinske ograje in kanalizacijske jaške, pri čemer so povzročili za 2200 evrov škode. Obveščeni so bili tudi o kraji peska. Po končanih preiskavah bodo policisti o ugotovitvah seznanili pristojno tožilstvo, so še sporočili iz novomeške policijske uprave.
Grmova se je preselila
V škocjanski občini pravijo, da je število prebivalcev v tem romskem naselju že zdavnaj preraslo prostorske zmožnosti, zato rešitev vidijo le v sodelovanju s pristojnimi državnimi ustanovami in človekoljubnimi organizacijami. V sodelovanju z dvema romskima družinama so rešili dva stanovanjska problema, saj sta bila njuna objekta napoti gradnji kanalizacije: enemu so dopustili premakniti brunarico za nekaj metrov na občinsko zemljišče, družini romske aktivistke Lilijani Grm pa je občina izplačala 27.000 evrov, da je lahko kupila staro hišo na Kočevskem, kamor se je avgusta že preselila. in pravi, da so jo novi sosedje lepo sprejeli. »Živimo v miru. Imamo tudi vodo in elektriko,« je zadovoljno povedala Lilijana Grm. Karitas je za hišo prispeval novo ostrešje in strešnike, Rdeči križ pa jim je pomagal urediti kopalnico. Žal pa številni Romi take sreče niso deležni in še zmeraj živijo v človeka nevrednih življenjskih razmerah.
