Delo fotografij tožilstvu ne bo posredovalo

Odtekanje informacij: Če se s fotografije lahko razbere vir informacij, veljajo enaka pravila kot sicer v novinarstvu.

Objavljeno
08. januar 2014 22.29
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana – Časopis Delo je bil tako kot nekaj drugih medijskih hiš v teh dneh od tožilstva zaprošen, naj posreduje vse fotografije, ki smo jih posneli 12. decembra lani na tiskovni konferenci, ki jo je sklical Roman Jakič v zvezi z opravljanjem hišne preiskave pri njemu doma.

Delo zaprosilu, ki ga je posredovalo Specializirano državno tožilstvo oziroma njegov oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ne bo ugodilo in fotografij ne bo posredovalo. Tako kot je v skladu z zakonom o kazenskem postopku povsem legitimno zaprosilo tožilstva, tako je v skladu z zakonom povsem legitimna odločitev Dela, da zaprošenih fotografij ne posreduje.

Kot sta nam pojasnila odvetnika Emil Zakonjšek in Rok Čeferin, namreč za fotografije velja enak standard, kot velja za novinarsko delo. Če bi se torej s fotografije lahko razbralo oziroma identificiralo, kdo je vir, potem velja, da vira ni treba razkriti.

Ko prevlada javni interes

O razkritju fotografij - prav tako kot o razkritju novinarskih virov - obstaja sodna praksa. V odvetniški pisarni Zakonjšek so opozorili na razsodbo velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Sanoma Uitgevers B. V. proti Nizozemski iz leta 2010.

V tej zadevi je nizozemska policija in kasneje tudi tožilstvo od medija zahtevala fotografije, da je lahko začela pregon zoper hudo kaznivo dejanje (roparski napad) in do storilcev roparskega napada je policija lahko prišla le z uporabo fotografij, ki jih je imel medij. Medij se je sprva upiral izročitvi fotografij, na koncu pa je fotografije s protestom vseeno izročil tožilcu.

ESČP je prvič s tesno večino odločilo, da v tem primeru interes javne varnosti (uspešen pregon kaznivega dejanja) pretehta nad novinarsko svobodo. Zoper takšno odločitev se je medij pritožil na veliki senat ESČP, ki je odločil, da je mogoče proti novinarjevi volji razkriti vir (priti do fotografij) le, če sodišče (ali drug neodvisen in nepristranski organ, pri čemer to nista niti policija niti tožilstvo) predhodno odloči o utemeljenosti zahteve, da se razkrije novinarski vir pri tem pa mora taka predhodna presoja potekati po jasnih merilih: ali javni interes pretehta nad pravico do nerazkritja vira in ali v konkretni situaciji ni na voljo manj invazivnega sredstev za zavarovanje javnega interesa.