Tiskane izdaje
Ljubljana - Ko je Pipistrel lani postal najinovativnejše podjetje v Evropi, je njegov direktor in solastnik Ivo Boscarol izjavil, da bodo prihodnje leto slavili še enkrat, in sicer s tretjo zaporedno zmago na Nasinem natečaju za letalo prihodnosti. Menda je takrat marsikdo utihnil in se nekoliko kislo nasmehnil, a Boscarol je svoji ekipi in zaposlenim neomajno zaupal.
3. oktobra letos se je zgodilo prav to, kar je mogoče sanjati le v najbolj drznih sanjah: majhna in zagnana ekipa iz dvomilijonske Slovenije in še mnogo manjše Ajdovščine je s svojim Taurusom G4 v Kaliforniji znova premagala vso svetovno elito, vključno z Ameriko, prvo svetovno letalsko velesilo.
Taurus G4 je sicer prvo štirisedežno letalo na električni pogon, ki je kadar koli letelo in je nastalo tako, da so zaradi zmanjšanja stroškov razvoja v podjetju povezali med sabo dva trupa letala Taurus Electro. Spojili so ju s pet metrov dolgo sekcijo, na kateri je nameščen električni oziroma hibridni pogon.
In kot je dejal Joe Parrish, tehnični direktor agencije Nasa, je Pipistrel s Taurusom G4 prihodnost letal na električni pogon premaknil iz polja znanstvene fantastike v svet realnosti. Če so morala letala na tekmovanju preleteti 200 milj s hitrostjo najmanj 100 milj na uro, poraba bencina oziroma ekvivalent električne energije pa nista smela biti večja od ene galone (3,79 litra) goriva na potnika, je ekipa Pipistrela porabila skoraj polovico manj energije. »Mi imamo vedno zelo visoke cilje in tudi v prihodnje bo tako.
Že v Ameriki smo Nasi in Googlu vrgli rokavico, da bi naslednji korak v tekmovanju moralo biti nadzvočno električno letalo. Za ta cilj smo namenili tudi del nagrade v višini 1,35 milijona dolarjev,« pravi Boscarol. Za takšno letalo načrtov še ni, obstaja pa že veliko idej.
Električna letala po Boscarolovih besedah glede hitrosti na tem področju sicer še niso konkurenčna drugim letalom, zato hočejo z razvojem v smer, ki bi tovrstnim letalom dodal še komponenti hitrosti in doleta oziroma preletene razdalje.
»Letalo, ki bi letelo z največjo možno hitrostjo in bi bilo električno, je v tem trenutku znanstvena fantastika. A pred tremi leti je bila znanstvena fantastika, kar smo letos dosegli na natečaju Nase,« priznava. In dodaja, da je nagrada Nase v tem trenutku najbolj pomembna za prepoznavnost podjetja. »Po zmagi na natečaju Nase na svetu praktično ni inštituta in univerze, ki se ukvarja z letalstvom ali prevozom in ki ne bi vedelo, kdo Pipistrel je. Za posel je nagrada dolgoročna naložba. Naša blagovna znamka pa ima na ta račun določeno težo in prednost,« meni Boscarol.
Pipistrelu je letos uspelo še več drugih podvigov. Med njimi moramo omeniti uvrstitev v najožji izbor na razpisu indijske vlade za dobavo 194 ultralahkih letal v vrednosti več deset milijonov dolarjev, zlato priznanje za odličnost ustvarjalnih industrij na Slovenskem forumu inovacij za štirisedežno potovalno letalo Panthera, priznanje revije Science Popular, ki je Pipistrelov Taurus G4 uvrstila med deset najboljših inovacij na svetu s področja letalstva in vesoljske tehnologije, in zlati red za zasluge predsednika republike Slovenije.
Pred kratkim so praznovali nastanek štiristotega Virusa in stotega Taurusa, še vedno pa so tudi med stotimi največjimi slovenskimi izvozniki. Letalstvo pa ni edina dejavnost, na katero stavijo v ajdovskem podjetju. Poleg razvijanja alternativnih električnih virov s poudarkom na racionalizaciji energije je trenutno njihov največji izziv javni zračni transport.
Eden največjih problemov sodobnega urbanega sveta namreč je, kako zjutraj prepeljati veliko ljudi iz predmestja v službo in kako popoldan iz službe nazaj domov. »Podzemna železnica ni več rešitev, rešitev sta zrak in električni pogon. Zato delamo na razvoju sistema in letalne naprave, ki bo človeka iz tretjega nadstropja v predmestju dostavila v 35. nadstropje v pisarno v centru mesta in ga popoldne spet pripeljala domov«.
V Pipistrelu strahu pred novostmi praktično ne poznajo. »Če imaš ovire kjerkoli - tudi v glavah -, je težko preživeti. Ovire so vedno povezane s strahom. Ne morem sicer reči, da težav naše podjetje, podobna kot vsa podjetja po svetu, nima, se pa znamo prilagajati,« je prepričan Boscarol.
Od fotografa do izumitelja
Že v srednji šoli se je ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo, z letalskim modelarstvom in s politiko. Med študijem je bil umetniški fotograf, večletni uradni fotograf Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, glasbeni novinar in menedžer glasbenih skupin. Ukvarjal se je s tiskarstvom. Bil je prvi, ki je v Jugoslavijo prinesel priponko (angl. badge). Takrat se je začel kot jadralni pilot aktivno ukvarjati z letalstvom, leta 1987 pa je sledilo letenje z motornim zmajem. Že naslednje leto je postal učitelj tega letenja in organizator prvega državnega prvenstva UL v Ajdovščini (1991). Leta 1987 je ustanovil prvo zasebno tovarno letal v takratni Jugoslaviji, danšnji Pipistrel.
Nagrade
Ivo Boscarol šestkratni državni prvak v letenju z ultralahkimi letali, dvakratni športnik leta ULN (ultra lahke naprave) pri Letalski zvezi Slovenije (LZS), nosilec dveh državnih hitrostnih rekordov, prvi državni prvak v letenju z motornim zmajem ter organizator številnih letalskih srečanj in tekmovanj.
Za svoje delo je dobil več nagrad, med drugimi najvišje priznanje mednarodne letalske zveze FAI Diploma Paul Tissandier za prispevek k razvoju letalstva 2004 ter priznanji slovenski podjetnik 2003 in GZS gospodarstvenik Slovenije 2004, najvišje priznanje pa mu je podelila tudi domača občina, in sicer petomajsko priznanje občine Ajdovščina 2003.
Leta 2010 je Pipistrel osvojil prestižni naslov najbolj inovativnega podjetja v Evropi, lani pa zlato priznanje za odličnost ustvarjalnih industrij na Slovenskem forumu inovacij za štirisedežno potovalno letalo Panthera, priznanje revije Science Popular, ki je Pipistrelov Taurus G4 uvrstila med deset najboljših inovacij na svetu s področja letalstva in vesoljske tehnologije, in zlati red za zasluge predsednika republike Slovenije. Prav tako mu je tretjič zapored uspelo osvojiti nagrado Nase za letalo prihodnosti.
Oglejte si videoposnetek o Ivu Boscarolu. Videoposnetke smo pripravili za vsakega od desetih nominirancev za Delovo osebnost leta 2011.
