Tiskane izdaje
Ljubljana – Svetovne analitične institucije imajo ambicijo, da bi izmerile kompleksne družbene pojave. Ambicija je morda sporna, kar pa še ne pomeni, da kompleksni indeksi ne bi obstajali. Indeksi so sestavljeni iz več kazalnikov, omogočajo pa nam, da vsaj za silo razumemo, kje smo.
Globalni indeks miru Slovenijo uvršča nedaleč od svetovnega vrha. Indeks je sestavljen iz podatkov o številu vojn, v katere je vpletena država, vojaških izdatkov, števila zapornikov, števila samomorov in stopnje nasilnega kriminala. Najbolj miroljubne so Islandija, Danska in Nova Zelandija. Naš rezultat se je v zadnjih letih precej izboljšal. Če smo bili pred petimi leti na 15. mestu, samo zadnji dve leti znotraj prve deseterice. Zdaj smo na 8. mestu.
Varnost
Tudi indeks, ki meri povezanost držav in terorizma, je za Slovenijo pozitiven. Če je Irak najbolj izpostavljen terorizmu, je Slovenija med tistimi državami, v katerih je globalni indeks terorizma enak ničli. Največja teroristična tveganja so poleg Iraka povezana še s Pakistanom in Afganistanom. Med evropskimi državami je med prvimi desetimi terorizmu najbolj izpostavljenimi državami Rusija.
To, da je Slovenija na mirovnem indeksu uvrščena tik pod vrh, na indeksu, ki opisuje varnost pred terorizmom, pa spada med najvarnejše države, še ne pomeni, da ne spada med države, ki ne bi bile militarizirane. Najbolj militarizirana država na svetu je Izrael, na tej lestvici pa Slovenija zaseda 61. mesto. Indeks je sestavljen glede na razmerje med BDP in vojaško porabo, obrambno in zdravstveno porabo, razmerjem med številom vojakov in zdravnikov ... Naši sosedi na lestvici sta Švedska (58. mesto) in Francija (62.).
Svobode
Pojem »svoboda« je merljiv na zelo različne načine. Na lestvici organizacije Novinarji brez meja, ki meri svobodo tiska, je Slovenija uvrščena na 35. mesto. Naše sosede so ZDA (32. mesto), Španija (36.) in Francija (37.). Sredi prejšnjega desetletja je bila Slovenija uvrščena na imenitno deveto mesto, leta 2010 je zdrsnila na 46. mesto, potem pa se je spet začela nekoliko vzpenjati.
Drugačno sliko dobimo, če v roke vzamemo indeks ekonomske svobode, ki meri, če poenostavimo, liberaliziranost ekonomskih okolij. Če sta ekonomsko najsvobodnejša Hongkong in Singapur, je Slovenija v družbi Mongolije in Gane uvrščena na 76. mesto. Tudi na lestvici globalne kompetitivnosti je Slovenija uvrščena daleč od vrha, na 56. mesto. Indeks Srečni planet, ki primerja ekološke kazalnike, dobro počutje in življenjsko dobo, nas uvršča med Grčijo in Islandijo - na 88. mesto na svetu. Najsrečnejši naj bi bili prebivalci Kostarike. Slovenija spada med države z bolj izobraženo populacijo. Po razvitosti telekomunikacijskih in informacijskih omrežij ter številu inovacij na prebivalca smo okrog 30. mesta.
Kje torej smo? Nismo tekmovalni, smo pa dovolj dobro izobraženi. Ekonomsko okolje ni liberalizirano, s svobodo tiska pa imamo nekaj težav. Ima pa Slovenija tudi težavo. Na svetovni nogometni lestvici smo uvrščeni skromno – na 56. mesto. Pred tremi leti smo bili na imenitnem 17. mestu.
