Delova tema: Prihranki pri javni razsvetljavi in več romantike

Maribor, Ljubljana – Slovenske občine zadnja leta intenzivno posodabljajo javno razsvetljavo, da bi ujele rok, do katerega bi morale vse svetilke v državi ustrezati novim standardom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja. Čeprav vsem do konca leta 2016 to zagotovo ne bo uspelo, so učinki že zdaj očitni: nove svetilke porabijo tudi dve tretjini manj elektrike, kar pomeni velike prihranke, poleg tega pa manjše svetlobno onesnaženje ugodno vpliva na nočne živali, kot so metulji in netopirji. Ali so (vse) nove svetilke tudi zdravju prijaznejše, pa še ni povsem gotovo. Omenjeni rok, konec leta 2016, postavlja pred štirimi leti sprejeta uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki predpisuje, da morajo do takrat vse svetilke javne razsvetljave, razen določenih izjem, zadostiti enemu najpomembnejšemu pogoju: njihova svetloba ne sme »uhajati« nad vodoravnico, torej ne sme svetiti v nebo, ampak le na površino pod njimi. Poleg tega uredba zahteva obvezno uporabo popolnoma zasenčenih svetilk, omejuje tudi svetenje v bivalne prostore, določa omejitve pri razsvetljavi fasad in objektov kulturne dediščine in drugo. Poleg tega uredba določa, da mora do konca leta 2016 poraba elektrike za javno razsvetljavo znašati največ 44,5 kilovatne ure na prebivalca na leto.

Veliki prihranki z zamenjavo svetilk

Primeri zadnjih let kažejo, da so prihranki z zamenjavo stare javne razsvetljave z novimi, sodobnimi svetilkami precejšnji. V Mariboru so tako na pilotskih projektih ugotovili, da ena zamenjana svetilka prihrani za skoraj 50 evrov električne energije na leto. To bi po poenostavljenem izračunu, upoštevaje približno 14.000 svetilk v mestu, znašalo 700.000 evrov letnega prihranka za elektriko. »Teoretično bi bilo mogoče prihraniti do 80 odstotkov električne energije za javno razsvetljavo,« je povedala Vlasta Krmelj iz Energetske agencije za Podravje, ki skrbi za energetsko prenovo mesta. Pilotne raziskave na štirih mariborskih ulicah še trajajo, rezultati pa so po njenih besedah spodbudni.

V Ljubljani do leta 2016 zamenjane vse svetilke

Podobno ugotavljajo v Ljubljani. »Na območju MOL poteka zamenjava svetilk že več kot desetletje. Z uvajanjem varčnih in učinkovitih svetilk nam je od leta 2000 uspelo zmanjšati priključno moč za javno razsvetljavo za več kot pet megavatov ob hkratnem zagotavljanju dobrih vidnih razmer skladno z zahtevami evropskega standarda za cestno razsvetljavo,« je sporočil glavni izvršni direktor podjetja Javna razsvetljava Stanko Furlan. Napoveduje, da bodo v glavnem mestu izpolnili cilj uredbe in do konca leta 2016 nadomestili vse svetilke, ki ne bodo ustrezale zahtevanim pogojem.

Škodljiva in nadležna svetloba

Niso pa prihranki električne energije edini motiv za menjavo svetilk. Z njimi se bo občutno zmanjšalo svetlobno onesnaževanje, ki je škodljivo iz več vzrokov: astronomi zaradi svetlobe ne morejo opazovati neba, posamezniki pa s prostim očesom ne vidimo več temnega neba z zvezdami, kar je za mnoge pomembna vrednota. Poleg tega je bleščanje nevarno za promet, saj se zmanjšuje vidljivost, in ne nazadnje nočna svetloba škoduje zdravju, saj moti dnevno-nočni ritem človeka.

Glede tega so se zadnja leta sprožile številne polemike o (ne)varnosti sodobnih svetilk na svetleče diode (LED). Te v običajnih izvedbah svetijo v bolj hladnih, belo-modrih odtenkih, bolj bleščijo in tudi bolj motijo dnevno-nočni ritem človeka. Nekateri nasprotniki svetilk LED svarijo, da se bodo negativni učinki njihove uporabe pokazali šele v prihodnjih letih, tudi s povečano obolevnostjo za rakom, drugi pa tem opozorilom ne verjamejo.

***

Letošnje poletje se je v Sloveniji začel zanimiv evropski projekt Življenje ponoči pod okriljem društva Temno nebo Slovenije. Z njim bi strokovnjaki radi dolgoročno zmanjšali negativne učinke osvetljevanja objektov kulturne dediščine, predvsem cerkva. Uredba o svetlobnem onesnaženju za te izjemoma dovoljuje osvetljevanje od spodaj navzgor, zato so ti postali eni najpomembnejših virov svetlobnega onesnaženja, še zlasti na podeželju. V projekt, vreden 596.280 evrov, je vključenih 21 cerkva po Sloveniji, na katerih bodo v letih od 2011 do 2013 testno menjali razsvetljavo in spremljali odziv nočnih metuljev in netopirjev na različne barve ter intenzitete svetlobe. Na nove reflektorje so namestili posebno zaslonko, prilagojeno obliki stavbe, ki preprečuje, da bi svetloba svetila mimo fasade v nebo. Reflektorji imajo nameščen tudi UV-filter, saj UV-svetloba najbolj privlači nočne žuželke. Rezultati bodo mogoče pomembni za ves svet: v sodelovanju z Unescom nameravajo ob koncu projekta izdelati tehnične smernice za do narave prijazno in energetsko učinkovito osvetljevanje kulturne dediščine. Upajo, da bodo pomenile prvi korak k mednarodni standardizaciji na tem področju. Ker je to triletni projekt, o natančnejših rezultatih še ne morejo govoriti, a že na prvih terenskih obiskih opažajo, da je na cerkvah, osvetljenih z novimi reflektorji, veliko manj nočnih metuljev, je povedala vodja projekta dr. Mojca Stojan Dolar. Pogovarjali smo se z dr. Matejem B. Kobavom iz Slovenskega društva za razsvetljavo.

Kako komentirate prizadevanja občin, ki zadnja leta intenzivno menjavajo svetilke javne razsvetljave?

To ni nič presenetljivega glede na določbe uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, po kateri morajo vse svetilke ustrezati novim zahtevam do konca leta 2016. Občinam ne preostane nič drugega, kot da se lotijo dela.

Jim bo uspelo do zahtevanega roka zamenjati vso javno razsvetljavo?

Do takrat zagotovo ne, predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Razen če se ne bo našel nov vir, ki bo plačal zamenjavo, občine pa bi iz prihrankov dolg nato vračale.

Kakšne so zahteve uredbe za svetilke javne razsvetljave?

Edina zahteva je, da ne smejo svetiti nad vodoravnico, torej da morajo imeti ravno steklo oziroma ustrezne senčnike. Poleg tega je zapisana še priporočena poraba elektrike za javno razsvetljavo na prebivalca, ki naj ne bi presegla 44,5 kilovatne ure na leto.

Kakšni so prihranki ob zamenjavi starih svetilk?

Zelo veliki. Predvsem zato, ker se v to javno infrastrukturo zadnjih 30 let ni vlagalo skoraj nič. Zato z zamenjavo svetilke prihranek takoj znaša 30 odstotkov ali več.

Imate podatek, koliko je v Sloveniji svetilk javne razsvetljave?

Vseh svetilk je približno 200.000, od tega jih je treba zamenjati veliko večino, skoraj 180.000.

Koliko stane ena svetilka?

Odvisno od namena svetilke oziroma od površine, ki jo osvetljuje. Takšna, ki se uporablja za razsvetljevanje stanovanjskih sosesk in pešpoti, lahko stane manj kot sto evrov, za osvetljevanje večpasovnih cest pa tudi do tisoč evrov (v tehnologiji LED).

Se investicije v njihovo zamenjavo zaradi prihrankov hitro povrnejo?

Da, po navadi se naložba povrne v slabih petih letih.

Kaj pravite na očitke o škodljivosti svetilk LED, ki se vse bolj uporabljajo pri javni razsvetljavi?

Žal o teh stvareh velikokrat govorijo tisti, ki se na zadeve ne spoznajo. Naredili smo raziskavo, ki je pokazala, da pri enaki, topli beli svetlobi svetilke LED enako vplivajo na zaviranje tvorjenja melatonina kot navadne žarnice. Ne moremo reči, da so vse svetilke LED škodljive ali slabe, ker niso. Res pa je, da hladna bela svetloba (ki jo oddaja večina sijalk LED) zaradi sipanja bolj svetlobno onesnažuje okolje kot topla bela ali oranžna svetloba. Tudi bleščanje je pri svetilkah LED večje. Zavedati pa se moramo, da se bodo čez pet let uporabljale samo še svetilke LED.