Delovnim migrantom zavrelo zaradi doplačil

Davek v dveh državah: Odločbe za doplačila dohodnine v višini nekaj tisoč evrov.

Objavljeno
07. januar 2016 22.34
Jože Pojbič
Jože Pojbič
Apače – Zvonku Jermanu iz Lastomercev, ki je zaposlen v avstrijskem Gradcu, so za leto 2010 odmerili 6394 evrov doplačila dohodnine, to je več kot desetkrat več, kot je moral doplačati za leta 2009, 2011 in 2013. Podobne davčne pozdrave so konec leta dobili tudi številni drugi delovni migranti.

Vodja Civilne iniciative Apače Dušan Cvetko, ki se že deset let bori proti doplačevanju dohodnine v Sloveniji za delovne migrante na delu v Avstriji, pravi, da je v zadnjih dneh takšnih primerov toliko, da mu telefon nenehno zvoni. »Ni nam jasno, zakaj so nenadoma začeli prihajati tako visoki poračuni, pri katerih Furs naenkrat ne upošteva nobenih olajšav več. Niti na nobenem od davčnih uradov, ki so takšne poračune začeli pošiljati lani proti koncu leta, nam doslej niso znali razložiti, zakaj tolikšna sprememba in zakaj dvojna merila, pojasnila pa nismo mogli dobiti niti v Ljubljani,« pravi Cvetko. Včeraj zjutraj smo na Furs vprašanja v zvezi s tem poslali tudi mi, a nam kljub prošnji za takojšnji odgovor niso odgovorili, ampak so odgovor obljubili za danes.

Nenadna sprememba pravil

Slovenija je pred desetletjem začela dohodnino obračunavati tudi od dohodkov iz tujine, in ker so dnevni in tedenski delovni migranti po zakonu o dohodnini slovenski rezidenti, je plačilo zajelo tudi njih, čeprav ves svoj dohodek ustvarijo v Avstriji in tam že plačujejo davke in dajatve po avstrijski zakonodaji. Večina se jih je zato (do)plačevanju dohodnine v Sloveniji upirala in njihova Civilna iniciativa Apače je poskusila na vse načine doseči spremembo tega določila, a vse do zdaj zaman. Vmes so dosegli le posebno davčno olajšavo v višini 7000 evrov, ki je približno izenačila davčno obremenitev na obeh straneh meje, a je veljala le med letoma 2009 in 2013, potem jo je odpravilo ustavno sodišče. Nekateri migranti so v času prizadevanj za ukinitev doplačil kljub temu vlagali davčne napovedi tudi v Sloveniji in plačevali zaračunane obveznosti do Fursa, nekateri pa ne in večino teh je po besedah Dušana Cvetka prav CI Apače leta 2014 prepričala, da so se samoprijavili za nazaj, da bi poplačali svoj dolg. Prav pri izvedbi tega poplačila se je zdaj zapletlo, ko je Furs v prvi polovici lanskega leta doplačila za nazaj izračunaval po enih merilih in z upoštevanjem olajšav, v drugi polovici pa po drugih in brez upoštevanja olajšav.

»Furs se nam maščuje«

Dušan Cvetko pravi, da v CI Apače sumijo, da gre za Fursovo maščevanje za to, ker je civilna iniciativa spor predstavila tudi evropski komisiji in zdaj poskuša svoj prav dokazati na evropski ravni. »Obupali smo že nad našimi politiki in odgovornimi. Minister Mramor se z nami sploh več ne pogovarja, zato smo šli pač naprej. Evropski komisiji moramo do 25. januarja poslati še nekaj dodatne dokumentacije in potem bomo videli.«