Ljubljana - »Na podlagi do zdaj zbranih obvestil v predkazenskem postopku in zaseženih listin obstajajo razlogi za sum, da je Ivan Janša storil kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, s tem, da je izkoristil svoj vpliv in posredoval, da je bila kot najugodnejši ponudnik v postopku izvedbe naročila zaupne narave za nakup srednje oklepno kolesnih vozil 8x8 izbrana družba Rotis«. Tako se glasi uradni zaznamek iz zapisnika z zaslišanja nekdanjega premiera Janeza Janše, na podlagi katerega so kriminalisti z nekdanjim predsednikom vlade tudi opravili zaslišanje. Navedeno so kriminalisti osumljencu utemeljili s podatki in pridobljeno elektronsko pošto, sicer pa ima Janša status osumljenca tudi po slovenski zakonodaji. Še vedno.
»Status osebe se lahko v predkazenskem postopku spreminja. Glede na zbrano gradivo oziroma dokaze lahko oseba, ki ni imela statusa osumljenca, to postane. Ali nasprotno. To pomeni, da ima ta oseba drugačne pravice v predkazenskem postopku, te pa so tako za prve kot za druge določene v zakonu o kazenskem postopku,« nam je razložila okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar, ki smo jo povprašali tudi, ali razlogi za sum ustrezajo tudi našim zakonskim parametrom. Žgajnarjeva na to vprašanje v zvezi s konkretno zadevo ni mogla odgovoriti, vendar smo neuradno izvedeli, da so razlogi, zaradi katerih neka oseba dobi status osumljenca, na Finskem precej drugačni in strožji kot pri nas, drži pa, da je nekdanji premier osumljenec tudi po naši zakonodaji.
Med priloženimi dokumenti in podatki, na podlagi katerih kriminalisti izpeljujejo razloge za sum, je tudi t. i. influential matrix oziroma »štabni dokument«, kakor je dokument označil Janez Janša. V omejenem dokumentu smo, o tem smo poročali pred časom, opazili naslednje: »Vprašanje je bolj, kaj storiti s stranko premiera Janše in njihovimi potrebami.«
Do kod je že prišla preiskava?
Zaradi založenih depeš (avstrijski Interpol je Slovenijo pred dvema letoma obvestil o sumljivih finančnih transakcijah med Hansom Wolfgangom Riedlom in podjetjem ICB, preko katerega je Riedlu svetoval Walter Wolf, slovenski oddelek Interpola pa zaprosil za sodelovanje in informacije. V ljubljanski pisarni Interpola so depeše »založili« in dunajskim kolegom odgovorili šele maja lani) so slovenski kriminalisti v preiskovanju domnevnih podkupnin iz naslova oboroževanja Slovenske vojske v časovnem zaostanku. Vendar kljub temu pričakujejo, da bodo preiskavo zaključili v času, ko namerava preiskavo zaključiti tudi finski kriminalist Kaj Erik Björkqvist; poleti naslednje leto. Policija in skupina tožilcev, ki usmerja slovenski del preiskave, zaradi poteka preiskave vsebinskih izjav za javnost ne daje, vedno znova pa poudarjajo, da preiskava poteka. Ta prav tako poteka na Finskem, v Avstriji pa naj bi po naših informacijah kriminalisti na tamkajšnje tožilstvo zgolj poročila, ne pa tudi ovadb, oddali še to leto. O tem tako finski kot slovenski kriminalisti ne vedo ničesar. Glede na dejstvo, da na začetku preiskave kriminalisti niso - razen sumov - imeli v rokah ničesar (kot smo izvedeli od vodilnih preiskovalcev, so vso dokumentacijo in dokaze, s katerimi razpolagajo, zbrali tekom raziskave. Glavna smer preiskave se navezuje na stavek iz štabnega dokumenta, torej, »kaj storiti s stranko premiera Janše in njihovimi potrebami«: Kriminalisti preiskujejo možnosti, da je denar iz naslova podkupovanja končal v točno določeni stranki.
Denar iz naslova podkupnin tudi v Izrael?
»Spodaj podpisani Boris Vezjak kot državljan republike Slovenije podajam Komisiji za preprečevanje korupcije prijavo suma nezakonitega financiranja brezplačnika Ekspres, ki je v Sloveniji izhajal zadnjih osem tednov do volitev - zadnja številka je izšla 17. septembra 2008,« je Vezjak 3. oktobra lani na protikorupcijsko komisijo prijavil sum nezakonitega financiranja omenjenega brezplačnika. Zakaj se je predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos brezplačnikov lotil komaj te dni in na čigavo pobudo? »Glede brezplačnikov smo dobili več prijav, zadnjo julija letos in šele s slednjo smo imeli dovolj informacij za pridobivanje dokumentacije,« nam je odgovorila Barbara Fuerst iz protikorupcijske komisije. Kot smo že poročali, tudi kriminalisti proučujejo, ali sta se predvolilna brezplačnika Expres in Slovenski tednik financirala iz Patriinega denarja.
Po naših informacijah pa je nekaj denarja iz naslova podkupnin, ki se morajo steči v Slovenijo, deponiranega še v Izraelu, natančneje na Elbitu. Spomnimo: Patria je po besedah bivšega direktorja Jorma Wiitakorpija izmed ponudnikov proizvajalcev oborožitvenih postaj za slovenske osemkolesnike izbrala Elbit zato, »ker je za zmogljivosti slovenske oborožitve najugodnejši«. A lansko poletje so Elbitove oborožitvene postaje zaradi slabih rezultatov na testiranjih Svarunov, kot se imenujejo slovenske patrije, zamenjali s Kongsbergovimi. Posrednik za omenjeni denar v izraelu naj bi bil Walter Wolf. »To je neumno. Z ljudmi iz Elbita se nisem ne videl ne slišal že 18 let in tukaj tudi Hans Wolfgang Riedl nima čisto nič. Elbit je namreč posloval direktno s Patrio, Elbitov zastopnik pa ni Riedl, ampak nekdo drug v Sloveniji. S tem res nimam čisto nič,« nam je na očitek včeraj odgovoril Wolf.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela.