Denar v raziskave za boljšo konkurenčnost

Stranke o financiranju znanosti: V besedah vsi naklonjeni povečanju sredstev – Sistemski zakon v predalu
Objavljeno
24. maj 2018 06.00
Posodobljeno
24. maj 2018 09.10
Slovenski znanstveniki in raziskovalci so se v zadnjem letu zbrali na dveh shodih, s katerima so opozarjali na mačehovski odnos politike do tega za razvoj ključnega področja. FOTO: Leon Vidic
Varčevanje v vseh sektorjih države je med krizo še posebno prizadelo znanost in raziskave, zato strokovnjaki že lep čas opozarjajo, da bo Slovenija izgubila stik z razvitejšo konkurenco. Delova anketa med političnimi strankami je pokazala, da so vse naklonjene povečanju deleža za to področje.

Financiranje znanosti in raziskav je bilo podhranjeno vsa krizna leta, danes se postopoma, vzporedno z dvigovanjem gospodarske rasti, nekoliko povečuje. K temu smo zavezani tudi na evropski ravni in z resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji, ki določa, da moramo do leta 2020 v znanost in razvoj vložiti tri odstotke ustvarjenega bruto domačega proizvoda. Tretjino tega zagotovi država, preostanek gospodarstvo.

image
FOTO: Infografika


Slovenski znanstveniki in raziskovalci so se v zadnjem letu zbrali na dveh shodih, s katerima so opozarjali na mačehovski odnos politike do tega za razvoj ključnega področja. Med drugim so dejali, da visoka gospodarska rast, ki jo dosegamo, ni posledica novih spoznanj, ampak slabo plačanega dela. Poleg več sredstev so zahtevali tudi čim prejšnje sprejetje zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki je zaradi Cerarjevega odstopa obtičal v predalu.
 

Nam bo vzor OECD ali EU?

812 milijonov evrov je predlanskim država namenila celotni raziskovalno-razvojni dejavnosti.

Pristojno ministrstvo za izobraževanje je sicer negativni trend financiranja leta 2015 začelo obračati navzgor, občutno pa so sredstva povečali, kot so zapisali, za to in prihodnje leto. Letos je tako na voljo 231 milijonov evrov, kar je 50 milijonov več kot leto prej. Leta 2019 bo vsota še za ščepec večja, 236 milijonov. Predlog zakona, ki so ga konec leta dali v javno razpravo, predvideva vlaganja v to področje v znesku 0,7 odstotka BDP v petih letih in odstotek v desetih.



Medtem se stranke SDS, Lista Marjana Šarca in SD zavzemajo, da bi tak delež dosegli že do leta 2020 oziroma dve leti pozneje. Podobno menijo v Dobri državi in Levici, kjer pa bi v prihodnjih letih v znanost vložili 0,75 odstotka bruto domačega proizvoda. V Desusu bi financiranje vrnili na predkrizno raven, kar pomeni približno 30 milijonov na leto več, kot smo namenili leta 2016. Pred desetletjem je namreč država za znanost dala 193 milijonov. V NSi bi vsa, ne samo državna vlaganja v znanost, zvišali na povprečje OECD oziroma 2,3 odstotka BDP. Leta 2016 smo se temu precej približali, saj smo ji skupno namenili dva odstotka. V SLS pa se zavzemajo, da bi državna vlaganja v znanost dosegla evropsko povprečje, ki se ustavi pri 0,62 odstotka BDP.

image
FOTO: Infografika


812 milijonov evrov ali dva odstotka BDP


Ureditev tega področja je v prihodnjem mandatu prednostna naloga za SMC, v Dobri državi nameravajo krepiti raziskave, ki omogočajo našo mednarodno konkurenčnost, in ustanoviti centre za raziskave. Tudi v SLS opozarjajo, da zaradi premajhnih vložkov izgubljamo stik z razvitejšimi evropskimi državami, saj znanosti namenjamo pol manj denarja kot druge.

Po zadnjih podatkih statističnega urada je sicer predlanskim država raziskovalno-razvojni dejavnosti – v vseh sektorjih, poslovnem, visokošolskem in državnem – namenila 812 milijonov evrov ali dva odstotka BDP. V primerjavi z letom 2015 so se sredstva nominalno zmanjšala za nekaj manj kot pet odstotkov oziroma 41 milijonov.

image
Posebna izdaja Sobotne priloge Dela.