Tiskane izdaje
Denar za dve obvezni gospodarski javni službi (ogjs), ki jih opravljajo Slovenske železnice, za potniški promet in za upravljanje z javno železniško infrastrukturo, bo država za tekoči junij zagotovila s prerazporeditvijo denarja znotraj ministrstva za infrastrukturo in prostor, za preostalo polovico leta pa mora predlog, kako s prerazporejanjem pravic, pripraviti finančno ministrstvo do 15. julija, do povolilnega torka, torej.
Vlada bo o višini mesečnih obrokov očitno odločala sproti, s potrjevanjem mesečnih »situacij«. Za opravljanje (teh dveh) ogjs za obdobje od julija do konca leta manjka 60 milijonov evrov, je pojasnil Samo Omerzel. Številka se ujema s sklepom vlade na njeni zadnji majski seji, da za prevoz potnikov po tirih za april in maj nameni 7.847.237,90 evrov, za sedemmesečje od junija do decembra pa 21.974.262,05 evrov. Za upravljanje z železniško infrastrukturo v aprilu in maju je namenila 18.292.256,20 evrov, za obdobje od 1. junija do 31. decembra 2014 pa 46.141.744,68 evrov.
Odhajajoči minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je bil po seji z odločitvijo vlade, da bo našla denar, ki ga po pogodbi mora, zadovoljen. Ključno je, da je sprejeta odločitev, da se gre v sanacijo zaradi žleda poškodovane notranjske železniške proge med Borovnico in Pivko. Še bolj pa, verjetno, da državi za to vsaj letos ne bo treba dati dodatnega denarja.
Najbolj okleščena sanacija bo po oceni Slovenskih železnic stala okrog 40 milijonov evrov. Za letos je vlada v ta namen namenila 16.693.408,46 evrov: večino zneska predstavlja zavarovalnina (14.693.408,46 evrov), iz delnega programa odprave posledic pa je država že namenila dva milijona evrov. Preostali denar se bo iskal s spremembami državnega proračuna za leto 2015.
Bodo podaljašali začasne koncesije?
Pri višini sredstev za sanacijo gre za oceno, končna cena bo znana ob zaključku. O njej bo poročal upravljalec, napoveduje odhajajoča vlada: januarja 2015 o letošnjih stroških, o ostalih pa 60 dni po zaključeni sanaciji. Zaskrbljujoče je, da je vlada sanacijo odobrila skoraj pet mesecev po žledu, saj je jasno, da obnova ne bo stekla že jutri: objaviti bo treba javni razpis za izvajalca, pa za dobavitelje (drogov, žic in vse potrebne opreme, na primer). Logičen izvajalec obnove bi bile SŽ, toda v sistemu javnega naročanja lahko z zahtevo po reviziji razpisa postopek podaljša malodane vsakdo. Tako se je na primer pred dnevi zgodilo z razpisom za koncesionarje državnih cest.
Začasne koncesije se bodo 30. junija iztekle, verjetno jih bodo sicer spet podaljšali - in tako iz meseca v mesec - novih koncesionarjev zanesljivo ne bo. Bo pa menda denar, ki ga bo direkciji za ceste do konca meseca zmanjkalo. Vlada danes resda še ni potrdila predloga ministra Sama Omerzela, da bi spremenili zakon o Darsu in (v grozo poslovodstva avtocestne družbe) namenska sredstva za razvoj avtocestnega omrežja namenili za vzdrževanje in krpanje državnih cest. Gre za nadomestilo za (50-letno) stavbno pravico, ki ga Dars obročno nakazuje na poseben račun. Letos bo Dars nakazal 24,2 milijona evrov bruto. Celotna Darsova obveznost je 229 milijonov evrov bruto, kar ustreza 190,8 milijona evrov neto. Zgornjemu predlogu je po besedah Sama Omerzela nasprotoval odhajajoči minister za finance Uroš Čufer. Omerzel je pojasnil, da so se dogovorili za nekaj tehničnih rešitev. Če pa na finančnem ministrstvu ne bodo našli druge rešitve, potem bo vlada očitno predlagala spremembo zakona o Darsu.
