Tiskane izdaje
Mednarodna podiplomska (MPŠ) šola Jožefa Stefana te dni praznuje prvo desetletje svojega uspešnega delovanja. Šola ima v tem študijskem letu več kot 200 študentov, približno toliko pa jih je do letos zaključilo študij na MPŠ. V počastitev jubileja so prirpavili program, katerega uvodni del je bil danes v prostorih instituta Jožef Stefan (IJS), kjer sicer že ves čas domuje tudi MPŠ.
Ob jubileju je izšla tudi posebna publikacija, ki predstavlja dogajanje in dosežke MPŠ v prvem desetletju. Urednica publikacije, dekanja prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer, je v njej predstavila tudi načrte za prihodnji razvoj šole, ki jo je lani v pogovoru za Delo duhovito označila za butik in ne univerzo.
»Snovala in izvajala bo predvsem tiste programe, ki temeljijo na visoko propulzivnih raziskavah in v ciljanem razvoju prepletajo celo vrsto disciplin. Vanje bo vključevala raziskovalce, ki delajo v jedru teh raziskav. Prednostno bo pritegovala tiste mlade ljudi, ki so jim razvojne potrebe osebni izziv in ki težijo k ustvarjalnosti kot svoji ključni življenjski potrebi,« je med drugim zapisala in tud, da bo MPŠ načrtno skrbela za »uresničevanje znanstvenih kriterijev kakovosti ustvarjanja in prenosa znanstvenih dosežkov, ne le v svetovno zakladnico znanja, ampak tudi v delo in odločanje« Dekanja je napovedala tudi prizadevanje za razumevanje znanstvenih dosežkov v najširših plasteh prebivalstva in da bo šola »poudarjala pripadnost svoji kulturi in odprtost za sodelovanje prek meja in spoštovanje različnosti«.
Včerajšnji prvi dan trodnevnega jubilejnega programa, je najbolj zaznamovalo predavanje Davida R. Probert. Omenjeni strokovnjak je predstojnik centra za tehnološki menedžment na Univerzi Cambridge in velja za enega najuspešnejših prenašalcev raziskovalnih dosežkov v gospodarstvo. Včeraj je podrobno predstavil, kako je na omenjeni vrhunski univerzi organizirano sodelovanje z gospodarstvom. Dejansko je to idealni model, kjer ni videti prepada med izobraževalno-raziskovalno in gospodarsko sfero. A vprašanja po predavanju so razkrila slovensko realnost, v kateri zaenkrat tako intenzivno in uspešno sodelovanje preprosto ni izvedljivo, čeprav mu je morda prav MPŠ še najbližje. Za to bo poslej skrbel tudi Alumni klub MPŠ, katerega priprave na ustanovitev so tudi predstavili v okviru današnjega programa.
Študenti MPŠ posebno cenijo povezavo s prakso
Do vključno četrtka pa bo na IJS potekala tudi tradicionalna vsakoletna študentska konferenca MPŠ, v okviru katere bo tudi slovesna promocija novih doktorjev znanosti, magistrov znanosti in strokovnih magistrov MPŠ, podelili bodo tudi tradicionalna priznanja najuspešnejšim študentom in za konec organizirali še informativni dan Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana.
O tem, kako je študirati na MPŠ, smo se pogovarjali z nekaterimi od študentov. Bor Krajnc in Matjaž Novak sta študenta drugega letnika programa doktorskega študija ekotehnologija. Oba sta pred tem diplomirala na ljubljanski univerzi, Krajnc na študiju gozdarstva, Novak na biologiji. »Šola mi je izpolnila vsa pričakovanja, zadovoljen sem s predavatelji in tudi z laboratoriji,« je povedal Krajnc, ki v okviru doktorata raziskuje dihanje gozdnih tal na kraških tleh. Za Novaka, ki se v doktoratu loteva problema ostnakov zdravil v okolju, pa je poglavitna prednost MPŠ v primerjavi s študijem na ljubljanski univerzi predvsem to, da daje študentom na razpolago veliko vrhunske raziskovalne opreme in da jih povezuje z gospodarstvom.
Marjeta Česen pa je na MPŠ, kjer je zdaj vpisana v treji letnik doktorskega študija ekotehnologije, prišla po diplomi na študiju farmacije, ko se ji je posrečilo dobiti mesto v programu mladih raziskovalcev.
»Ukvarjam se s pojavnostjo in razgradnjo zdravilnih učinkovin oziroma njihovih ostankov v okolju. Konkretno se ukvarjam z dvema citostatikoma, proučujem njuno biološko razgradnjo in razgradnjo z naprednimi oksidacijskimi postopki.« Tudi Česnova ima za MPŠ samo lepe besede: »Šolo mi je predlagala moja sedanja mentorica, ki mi je dejala, da ima šola dobre povezave z gospodarstvom. Odločila sem se in sem zelo zadovoljna, da sem tukaj. Prednost te šole je tudi v tem, da nas že v prvem letniku v okviru seminarjev dobro pripravlja za pripravo naših doktoratov.« Povedala nam je tudi, da ceni tudi odnos MPŠ do študentov: »Tudi v programu ob jubileju imamo študentje velik delež, kar verjetno dokazuje, da jim je mar za nas, da jih zanima, kaj počnemo in da jih zanimajo naši načrti. Ta trud je še več vreden zato, ker je to še zelo mlada šola. Mislim pa, da pa prav s tem lepim odnosom do študentov in z velikim številom diplomantov nakazuje, da je pred njo lepa prihodnost«
