Deskanje na vodi na – Krvavcu

Na akumulacijskem jezeru na vrhu Krvavca so se pomerili v Mountain Wake Jamu.

Objavljeno
31. avgust 2014 20.09
Posodobljeno
31. avgust 2014 21.00
Špela Robnik, šport
Špela Robnik, šport
Krvavec – Na Krvavcu so, a le za en dan, odprli novo žičnico. Vendar ne takšne, ki bo pozimi na vrh hriba vozila smučarje. Kar sami so jo postavili ljubitelji poletnega vodnega športa – »vejkanja« oz. deskanja na vodi s pomočjo vlečne vrvi, ki postaja vse bolj priljubljena aktivnost ob morju, jezerih, rekah in celo gramoznicah. Toda na nadmorski višini 1972 metrov so se imeli doslej priložnost v tem poskusiti le redki.

Akumulacijsko jezero, ki pozimi zagotavlja vodo za umetno zasneževanje, lahko poleti poskrbi za dobro zabavo. Akrobatski skoki na deski, zadaj pa na lep sončen dan izjemen razgled v dolino. Vredno ogleda za obiskovalce, za tiste najpogumnejše pa tudi skoka v vodo, ki je imela le 13 stopinj Celzija. Toda skupaj s prijetnim druženjem in kajpak dobro zabavo, ki je zvečer sledila v koči Rozka, je bilo vse skupaj še lažje.

Zelena pobočja so v poznih dopoldanskih urah bolj ali manj samevala v miru in svežini, a nekaj ur pozneje je na njih že bilo bolj živahno. Proti vrhu Zvoha so se mnogi popeljali s sedežnico, drugi so prikolesarili, še več jih je vzelo pot pod noge in premagalo strm vzpon. Nagrajeni so bili z vragolijami nekaterih najboljših profesionalnih slovenskih tekmovalcev, pa tudi najmlajših in tistih, ki se tega športa lotijo zgolj priložnostno.

»Pri organizaciji je seveda logistično najteže izvedljiv prevoz vse opreme na vrh. Drugo, postavitev ovir na vodi in vlečnice, niti ni tako zahtevno,« je povedal Miha Loboda, gonilna sila projekta, ki so ga letos izpeljali že tretje leto. »Na začetku smo imeli v mislih le druženje s prijatelji, da si pripravimo vlečnico in se vozimo. Letos smo sicer nameravali počivati in naslednje leto pripraviti večji dogodek z mednarodno udeležbo. A smo se nato dogovorili, da vseeno izvedemo prireditev,« je še dejal in na kratko pojasnil potek tekmovanja. Tekmovalci so vožnjo začeli v majhnem bazenčku in nato oddrsali v jezero, nato pa si na eni od dveh skakalnic, večji in manjši, izbrali trik oz. skok. Vsak je imel na voljo več poskusov, zmagal pa tisti, ki je po oceni sotekmovalcev prikazal najlepši in najboljši skok.

Močno se je trudil najmlajši med njimi, Maks iz Ljubljane, in škrtal z zobmi od mraza, Tea iz Maribora v neoprenski obleki vendarle ni tako zeblo. »Še kar zadovoljen sem s svojimi skoki, toda težave imamo zaradi vrvi, ki ne potegne dovolj močno, potem pa ne dobiš dovolj hitrosti,« je povedal mladenič, ki se s tem športom ukvarja tri leta, največ pa trenira na Plankseeju v Avstriji in tudi na Jarunu v Zagrebu. Tako pač je, v Sloveniji navdušenci nad tem športom nimajo prav veliko izbire. Edini tovrstni vlečnici sta namreč v Brežicah in na Ptuju. »Zanimanja je vse več, a nimamo prave infrastrukture, žičnic, kot sta denimo na Krku ali v Poreču, kamor zahaja ogromno Slovencev. Ko bodo to postavili blizu Ljubljane, bo gotovo še bolj zaživelo,« je povedal Loboda. Podobnega mnenja je bil tudi Aleš iz Ljubljane. »V Sloveniji pogrešamo wake parke, saj veste, ponavadi je težava v zelenih,« se je obregnil ob stroge okoljevarstvene zakone.

Eno redkih priložnosti za deskanje po jezeru v Sloveniji je najbolje izkoristil Jan Kralj, olimpijec, ki je letos v Sočiju tekmoval v deskanju na snegu, v disciplini snežni žleb. Ker očitno zadevo obvlada tudi na vodi, je postal zmagovalec tretjega gorskega wake izziva na Krvavcu. »Z deskanjem na vodi ohranjam dobro telesno pripravljenost. Se pa oba športa dobro dopolnjujeta. Deskanju na snegu se posvečam resno, wake pa je sprostitev in zabava. Zgolj iz zabave in druženja tudi tekmujem,« je povedal 19-letni Ljubljančan, ki je dobil tudi nagrado za najboljši trik – »wrapped moby dick«, nekakšen salto nazaj z obratom za 360 stopinj. »Prvič sem se udeležil tega dogodka in priznati moram, da je wake s takšnim razgledom res nekaj posebnega,« je še povedal Kralj, ki v poletnem času v Sloveniji smučišč ne obiskuje prav pogosto. Morda pa bi jih, če bi katero od njih razširilo svojo ponudbo na akumulacijska jezera. Ker se smučišča vse bolj opirajo tudi na poletno sezono, bi o tem morda veljalo resno razmisliti.