Tiskane izdaje
Šentrupert - Muzej kozolcev na prostem na obrobju Šentruperta je končan. Zdaj si tam želijo lepšega vremena, da bo imel muzej ob odprtju ob občinskema prazniku v začetku junija lahko v celoti predvideno podobo tudi z novo posajenim drevjem in posejano travo. Občina je za upravljanja ustanovila družbo Dežela kozolcev.
Muzej, ki je stal 700.000 evrov, bo upravljala družba Dežela kozolcev, ki jo je ustanovil šentruperški občinski svet kot najprimernejšo obliko za zaščito interesov občine kot edinega družbenika in javnosti. Za ustanovitev je občina v proračunu zagotovila 30.000 evrov. Zakonita zastopnica bo do imenovanja direktorja domačinka Urša Repše. Njena prva naloga je priprava programov, cen in poslovnega načrta ter organizacija lokalne ponudbe.
Ohranjanje slovenske kulturne dediščine
Osnovni namen muzeja kozolcev je po besedah šentruperškega župana Ruperta Goleta ohranjanje pomembne slovenske kulturne dediščine, ki zaradi spremenjenega načina kmetovanja po večini propada. Strokovno priznano vrednost te dediščine so v občini Šentrupert, ki je lastnica Simončičevega toplarja na Bistrici pri Mokronogu, edinega tovrstnega spomenika državnega pomena, vzeli kot svojo razvojno priložnost na področju turizma. Potrjuje se pravilnost odločitve, saj je imel muzej že skoraj 6000 obiskovalcev, čeprav še ni odprt in kljub dolgi zimi z obiljem snega. Pred kratkim je občina zanj prejela enega od šestih priznanj za inovativne lokalne skupnosti.
Na južnem obrobju središča dolenjske občine Šentrupert so na poltretji hektar prestavili 19 sušilnih naprav iz Mirnske doline, ki so jih ob tem tudi obnovili. Zastopani so vsi značilni tipi slovenskih kozolcev od enojnega (enojni, enojni s plaščem in enojni vzporedni) do dvojnega (nizki, kozolec na kozla, toplar), postavili pa so tudi ostrv in mini kozolček, ki predstavljata najpreprostejši sušilni napravi. Najstarejši v muzeju je Lukatov toplar iz leta 1795, ki je drugi najstarejši kozolec v Sloveniji in je bil potreben temeljite obnove. Ta je bila v vseh primerih opravljena po stari tehnologiji, dotrajane elemente pa so naredili iz iste vrste lesa. Lukatov toplar ima edini v muzeju slamnato streho, kakršno je imel tudi v originalu. Od kozolca do kozolca vodi kilometer urejenih sprehajalnih poti, ob vstopu v muzej pa je urejen manjši ribnik.
Muzej, za katerega so dobro polovico sredstev pridobili na evropskih razpisih, namerava občina razviti v mednarodno prepoznavno kulturno in turistično destinacijo. Prirejala bo predstavitve zgodovine kozolcev, delavnice s prikazom starih kmečkih opravil, ljudskega stavbarstva, domačih obrti in uporabe poljščin. Hkrati Dežela kozolcev ponuja izjemen ambient za izvedbo različnih kulturnih, zabavnih in drugih prireditev, skupaj s porokami in že skoraj pozabljenim spanjem na sveže posušenem senu.
