Ljubljana – Namesto čakanja v dolgih vrstah pred bančnim okencem je za plačilo položnic dovolj nekaj klikov na spletu. Taksi je mogoče naročiti po mobilni aplikaciji, pošiljko pa namesto na pošti ponekod dvigniti na avtomatu. A digitalizacija ne poenostavlja le vsakdanjih opravkov, ampak ključno vpliva tudi na razvoj trga dela.
Proizvodnja, storitve in poslovni modeli v gospodarstvu so se v zadnjih letih zaradi vse hitrejšega tehnološkega razvoja temeljito spremenili. To je vplivalo tudi na organizacijo dela, ki je po industrijski revoluciji pred dvema stoletjema postalo predvsem hitrejše in cenejše, razlaga docent dr. Miroljub Ignjatović s fakultete za družbene vede.
»Zaradi večje produktivnosti so storitve in izdelki dostopnejši. Tisto, za kar smo nekoč plačali, marsikdaj lahko naredimo sami, saj hiter razvoj sili ljudi v pridobivanje novih znanj. To pa pomeni tudi deprofesionalizacijo in manj socialne varnosti za delavce,« razlaga Ignjatović.
Miroljub Ignjatović. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Povpraševanje po nekaterih poklicih v informacijski tehnologiji se je povečalo, po drugi strani pa delodajalce manj zanimajo poklici v nekaterih storitvenih dejavnostih, opažajo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
»Proizvodnjo v klasičnih panogah so nekatera podjetja vrnila v razvite države, saj le z digitalno proizvodnjo lahko dohajajo hitre spremembe v povpraševanju. S tem so postali konkurenčni tudi za poceni delovno silo iz manj razvitega dela sveta,« pravi izvršni direktor GZS Goran Novković. Nova delovna mesta bodo zahtevala prilagoditev delavcev in delodajalcev zaradi drugačnih veščin, ni pa jasno, koliko zaposlenih bodo v proizvodnji res lahko popolnoma nadomestili z roboti in računalniki.
Kako se prilagajajo podjetja
Po anketi svetovalne hiše A. T. Kearney, ki so jo pred dvema letoma opravili med več kot dvesto podjetji, imajo trendi digitalizacije z 39 odstotki največji vpliv na področju financ in zavarovalništva, ki mu sledijo komunikacije, zdravstvo in kemična industrija.
Za povečavo kliknite na fotografijo. Infografika: Delo
Digitalizacija spreminja vsa področja bančnega poslovanja, pravijo v Novi ljubljanski banki (NLB). Prilagodili so se ji z mobilnimi bankami, kjer stranke vse bančne storitve lahko opravijo od doma. »Z novo tehnologijo smo racionalizirali poslovne procese in razbremenili delo v podpornih službah, zato so naročila strank hitrejša,« razlagajo v NLB in dodajajo, da to ni vplivalo na število zaposlenih v banki.
V kratkem načrtujejo možnost nakazil po mobilnih številkah, dodatno poenostavitev procesov digitalizacije delovnih mest in avtomatizacijo poslovanja z robotizacijo, za kar bodo na trgu iskali nove kadre.
Tudi v Petrolu, kjer se z digitalizacijo v zadnjih dveh letih pospešeno ukvarja posebna organizacijska enota, niso zaprli nobenega delovnega mesta zaradi novih smernic. Enota skrbi za koordinacijo, povezovanje in izvedbo digitalne preobrazbe podjetja. Zaradi novih smernic so v družbi na novo zaposlili deset ljudi, v razvoju novih inovativnih poslovnih modelov in digitalizaciji pa bi jih potrebovali še vsaj toliko.
Vsa podjetja se pomembnosti uvajanja novih tehnologij v poslovanje ne zavedajo. Ali se bodo za to odločili, je odvisno od več dejavnikov, pojasnjuje Ignjatović. Eden od pomembnejših je stopnja produktivnosti tehnologije, od katere je odvisno, ali ta res opravi več od zaposlenih. »Dražje tehnološke rešitve bodo marsikje težko popolnoma nadomestile poceni delovno silo, ki si komaj privošči osnovne dobrine,« pravi sogovornik.
Negotove oblike zaposlovanja posledica digitalizacije
Od družbe je tudi odvisno, ali bo nove tehnološke novosti pripravljena sprejeti ali pa bo do novosti bolj zadržana predvsem zaradi strahu pred nadomestljivostjo, kot se je pred časom zgodilo pri širjenju ameriškega prevozniškega podjetja Uber.
Prav tako pomemben vidik je zakonodajna veja države, ki bi morala določiti meje, kaj je za družbo sprejemljivo pri oblikah zaposlovanja. Socialni sistemi v Evropi so še pred nekaj leti imeli zavidljivo raven socialne varnosti, zdaj pa je ob vse hitrejšem širjenju negotovih oblik zaposlovanja drugače, kar je tudi posledica digitalizacije, razmišlja Ignjatović.
Najbolj nadomestljivi posredniški poklici
Slovenija je po indeksu digitalnega gospodarstva, ki ga je evropska komisija objavila pred dvema letoma, med 28 državami Evropske unije na 19. mestu, kar je posledica premajhnega vlaganja v razvoj informacijske družbe in pomanjkanja razvojnih virov.
Marca letos se je ministrstvo za upravo v strategiji razvoja informacijske družbe do leta 2020 zavezalo k uresničitvi ukrepov na področju infrastrukture elektronskih komunikacij, inovativnih podatkovno vodenih storitev in digitalnega podjetništva.
Nujna bo tudi sprememba v izobraževanju, razmišlja Ignjatović: »Moralo bo omogočiti zaposljivost na več področjih ne glede na delovno mesto. Vzgajati bi morali ljudi, ki bodo razumeli aktualne probleme in jih znali reševati. Celotnega človeka torej, ne le delavca za gospodarstvo.«
Najbolj nadomestljivi bodo posredniški poklici, napoveduje Ignjatović, medtem ko bodo najmanj nadomestljivi kreativni poklici in poklici v zdravstvu. Če bomo aktivno podprli digitalizacijo ter posameznikom in gospodarstvu omogočili, da čim hitreje in čim bolj kakovostno povečajo digitalne kompetence, bomo v prihodnosti imeli veliko več delovnih mest za nove poklice, kot so programerji, spletni razvijalci in skrbniki zbirk podatkov, dodaja Novković, digitalizacija pa bo za trg dela tako bolj priložnost kot grožnja.