Dijakinjo na sojenje pospremili podporniki

Na sodišču v Mariboru je potekalo prvo sojenje zaradi protesta dijakov, ki so zahtevali nadaljevanje šolanja.
Fotografija: Skupina je dijakinjo pospremila z aplavzom. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Skupina je dijakinjo pospremila z aplavzom. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Prekrškovni oddelek mariborskega okrajnega sodišča je danes obiskala dijakinja, ki je februarja na Trgu republike v Mariboru v mirnem protestu in ob upoštevanju epidemioloških ukrepov skupaj s kolegi zahtevala vrnitev v šole. Že uro pred začetkom sojenja je bilo pred sodiščem več policistov, približno 15 minut pred začetkom sojenja je na sodišče prišla tudi dijakinja.

Odvetnik dijakinje Dino Bauk je predlagal zaustavitev postopka, saj se mu zdi ta nesmiseln in nepotreben, ker dijaki niso storili nič narobe. Če sodnica njegovemu predlogu ne bo sledila, pa predlaga zaslišanje policistov, ki naj bi povedali, kako so legitimirali dijake in zakaj so jim izrekli sankcije. Predlagal je tudi zaslišanje učiteljev. Svojo odločitev bo sodišče poslalo pisno.

Skupina dijakov je dijakinjo na sodišče danes pospremila z aplavzom, sčasoma pa se je pred stavbo zbralo nekaj več ljudi. Prišel je tudi ravnatelj II. gimnazije Maribor Ivan Lorenčič, ki je dijakinji izrazil podporo ter se kritično odzval na postopanje policije. Prepričan je namreč, da dijaki z zahtevo po odprtju šol niso storili nič narobe. Dijakom je podporo med drugimi izrazila profesorica Emilija Stojmenova Duh, ki je bila tudi na protestu, imela pred rektoratom govor in tako kot dijaki prejela globo. 

Še dva dijaka udeležba na sodišču še čaka. 

Že uro pred začetkom sojenja je bilo pred sodiščem več policistov. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Že uro pred začetkom sojenja je bilo pred sodiščem več policistov. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Predsednik republike Borut Pahor je takoj po februarskem dogodku, ki je v javnosti požel precej neodobravanja, v pogovoru z mariborskimi dijaki povedal, da se v posle institucij ne more vmešavati. Si pa želi, da bi nekako našli pravno podlago za ustavitev postopka. Ali Žerdin je pred kratkim v Delu zapisal, da gre v prvi vrsti pravzaprav za vprašanje, na kateri instanci bo sodstvo ugotovilo, da dijaki niso naredili nobenega zločina. Če to ugotovi sodstvo na prvi stopnji, bo najmanj boleče. Če bo to morala ugotavljati pritožbena instanca, bo bolj nerodno, a še vedno znosno. Če bi se zadeva vlekla do Strasbourga, bi bilo neznosno. 

Preberite še:

Komentarji: