Tiskane izdaje
Murska Sobota − Dijaški dom v Murski Soboti bo zaradi slabe zasedenosti obstajal le še do marca. Potem bo ministrstvo za izobraževanje ta javni vzgojno-izobraževalni zavod kot enoto pripojilo k Centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Petnajst dijakov in učencev bo v domu ostalo do konca šolskega leta, za prihodnje šolsko leto pa vpisa v soboški dom več ne bo, saj bo že začel delovati po programu CŠOD.
Ves kolektiv dijaškega doma − redno zaposlenih je slabih petnajst, začasno pa še dva delavca − bo za najmanj eno leto ostal zaposlen v novem programu CŠOD, dodatno pa bodo zaposlili še dva do štiri pedagoge za strokovno delo s šolskimi skupinami, nam je včeraj dejala direktorica Dijaškega doma Murska Sobota Antonija Berden. "Tako za kolektiv kot za dom je to po moji oceni najboljša možna rešitev, saj prinaša dodatne zaposlitve, večjo izkoriščenost doma in tudi več obiska v Pomurju," pravi Berdenova.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da so ugotovili, da je zaradi bistvenega upada vpisa dijakov "prenehala potreba po izvajanju javne službe nastanitve in izvajanja vzgojnega programa za dijake... Zaradi zmanjševanja obsega dejavnosti se zmanjšuje tudi število zaposlenih, kar onemogoča delovanje sveta zavoda, ki mora imeti določeno število članov. Poleg tega v bližnji okolici deluje še en dijaški dom, ki je organiziran kot dejavnost v okviru srednje šole , vendar je spričo majhnega števija dijakov v regiji, ki potrebujejo nastanitev v dijaškem domu, ponudba te dejavnosti v regiji večja od potreb. Racionalizacija mreže tovrstne dejavnosti je zato nujna."
S takšno rešitvijo je zadovoljen tudi župan mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek, ki je že poleti začel opozarjati na nevzdržen položaj dijaškega doma in ki je tudi sam predlagal, da naj bi ministrstvo v njem uredilo enoto Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. "Vsi v Pomurju in ne samo v mestni občini smo lahko s takšnim izidom zadovoljni, saj šolarji, ki bodo iz drugih delov Slovenije prihajali sem, ne bodo ostajali samo v domu in v mestu, ampak bodo obiskovali vse zanimivosti po Pomurju. V preteklosti so nekatere prekmurske občine zato, ker doslej v Pomurju ni bilo enote CŠOD, že poskušale dobiti kakšno na svoje območje, a jim doslej ni uspelo. Sedaj je takšna rešitev dobra za vse."
V dijaški dom, ki ima v novejšem delu 160 in v starem delu še okrog 30 postelj, je bilo v prejšnjem šolskem letu vpisanih 21 dijakov, učencev in študentov, v letošnjem letu jih je le še petnajst. Ob tolikšnem številu bi bili v prihodnje vsi napori vodstva doma za širjenje tržne dejavnosti zaman in dom v dosednanji obliki ne bi preživel. Glede na strmo padanje vpisa šolajočih se mladih - k temu je največ pripomogel začetek subvencioniranja prevozov dijakov in študentov, ki sedaj raje ostajajo doma in se vsak dan vozijo v šole v Murski Soboti - so morali v domu vedno večji del stroškov pokrivati s tržnimi dejavnostmi. "Že dolgo je naš letni proračun okrog 700.000 evrov, vendar smo pred leti kakšnih 70 odstotkov tega zneska dobili od ministrstva in 30 odstotkov ustvarili s tržnimi dejavnostmi, sedaj pa je ravno obratno - skoraj 70 odstotkov potrebnega denarja si ustvarjamo na trgu z odajanjem sob v starejšem delu doma delavcem, z dejvnostjo hostla, s pranjem perila za zunanje naročnike in s kuhanjem malic in kosil," pravi direktorica. Vsaj del teh dejavnosti bi lahko ohranili tudi kot CŠOD, razmišlja. "Po predvidenih programih bo v domu od septembra po štirideset do šestdeset otrok v tedenskih programih CŠOD, torej bo kakšnih sto postelj prostih. Če bi obdržali hostel, oddajali sobe drugim in morda po potrebi znova sprejemali tudi dijake kot dijaški dom, stroški ne bi bili bistveno višji, prihodki pa občutno. A o vsem tem bo še čas razmišljati in se dogovarjati."
