Tiskane izdaje
Do konca maja bo sodnica kranjskega okrožnega sodišča Gordana Indihar Veličković odločila, ali bo morala Mestna občina Kranj (MOK) plačati 461.505 evrov Dimnikarstvu Dovrtel, kot to največje gorenjsko dimnikarsko podjetje zaradi odpovedi koncesijske pogodbe zahteva v spremenjenem drugem tožbenem zahtevku.
Poročali smo že, da je Dimnikarstvu Dovrtel uspelo na višjem sodišču marca 2007 dokazati, da je bila prekinitev petletne pogodbe nezakonita. Pogodba je bila sklenjena oktobra 2003, že junija 2004 pa jo je župan Mohor Bogataj brez vednosti mestnega sveta prekinil.
Zato je podjetje pred šestimi leti v dveh tožbenih postopkih od MOK zahtevalo več kot dva milijona evrov. Medtem ko je sporu stekla mediacija, pa je vlada že novembra 2007 v postopku podeljevanja koncesij na območju MOK izbrala prav Dimnikarstvo Dovrtel za dobo osem let.
Angažirali bodo nova izvedenca za prvo pravdo
Kakorkoli, po neuspešni mediaciji med MOK in Dovrtelom, ki je trajala vse do oktobra lani, so februarja letos na gospodarskem oddelku okrožnega sodišča Kranj obravnavali prvo tožbo v višini 1,74 milijona evrov z obrestmi. Ker poravnava, ki jo je poskusil sodnik Andrej Marinček, takrat ni uspela, je steklo sojenje.
Na naroku na začetku aprila je zagovornik dimnikarstva Tomaž Petrovič želel dokazno gradivo dopolniti s kupom dokumentacije in dokazil, vendar ga sodnik ni želel sprejeti. Na naslednjem naroku sredi maja naj bi zaslišali priče, angažirali pa bodo tudi izvedenca dimnikarske in finančne stroke.
V petek, 26. aprila, pa se je kranjskem okrožnem sodišču začela še druga pravda: zahtevek v višini 631.626 evrov pa je zagovornik Petrovič sicer po eni uri z delnim umikom tožbe znižal, tako da ta znaša zdaj 461.505 evrov, pri čemer, kot je navedel, izgubljenega dobička skoraj 283.000 evrov, stroški zagona pa več kot 180.000 evrov.
Pooblaščenka občine Tatjana Hudobivnik je prerekala zahtevek, saj je imelo kranjsko dimnikarsko podjetje skladno s koncesijsko pogodbo za potrebe opravljanja koncesijske dejavnosti na območju MOK zaposlene 3,6 dimnikarja, v tožbenem zahtevku pa dimnikarstvo za zagon dimnikarske dejavnosti navaja devet delavcev s pripadajočimi sredstvi.
Petrovič je odvrnil, da je to brezpredmetno, saj da gre le za posamezne administrativne številke. »Dovrtel je storitve opravil s toliko dimnikarji, kot je bilo potrebno, da je opravil vse svoje obveznosti skladno s pravilnikom in uredbo o dimnikarski službi,« je zatrdil.
Po Kranju so leta 2007 trkali na vrata dimnikarji dveh podjetij
Tatjana Hudobivnik je v nadaljevanju izpostavila, da so Dovtelovi dimnikarji tudi v letu 2007, ko niso imeli več koncesije (imelo jo je podjetje Snedim, op. a.) opravljali dimnikarske storitve v Kranju, kar je razvidno tudi iz računov, ki jih je tožeča stranka vložila v sodni spis. No, teh računov iz leta 2007 naj bi bilo za slabih 18.000 evrov.
Za razburjenje ob koncu sojenja pa je poskrbela sodnica Gordana Indihar Veličković, ker je zavrnila angažiranje novega izvedenca finančne stroke, ki ga je zahtevala MOK, in je tudi napovedala, da pri odločanju ne bo upoštevala dela dokumentacije, ker dimnikarstvo ni plačalo predujma za kopiranje listin, še nekaj dokazov pa da bo zaradi neustreznosti zavrnila. Petrovič je ugovarjal, češ da gre za procesno kršitev in navedel, da je bil predujem plačan avgusta 2009, toda sodnica je narok končala in sporočila, da bosta stranki sodbo dobili po pošti.
