Tiskane izdaje
Celje – Po podatkih Supervizorja je Celjski mladinski center (MCC), ki ga od februarja 2014 vodi Glorijana Veber, v zadnjih dveh letih njenemu zasebnemu Inštitutu za raziskovanje inovativnih umetnosti IRIU nakazal 11.000 evrov. Vebrova zatrjuje, da je šlo za vračila brezobrestnih posojil, o katerih pa svet zavoda in ustanoviteljica Mestna občina Celje ne vesta ničesar.
MCC je Inštitutu IRIU že prvo leto, ko je vodenje prevzela Vebrova, nakazal 700 evrov, lani pa še 10.300 evrov. Vebrova pravi, da so bila to vračila posojil, ki jih je IRIU posodil mladinskemu centru. Zakaj je MCC posojila sploh potreboval, odgovarja: »Za hitrejše doseganje ciljev in lažje poslovanje. Celjski mladinski center ni izjema med organizacijami, ko čaka na sredstva, plačila ..., je pa mogoče izjema z brezobrestnim kreditom.« Zapisala je, da je IRIU denar posodil večkrat v manjših zneskih: »Sem pa z IRIU podarila Celjskemu mladinskemu centru tudi rabljeno opremo v obliki omar, tiskalnikov ... v vrednosti več kot tisoč evrov.«
Svet zavoda je sporna nakazila, ki jih je razkrila TV Slovenija, želel preveriti že decembra lani, a so morali sejo zaradi nenadnih zdravstvenih težav direktorice prekiniti. Nadaljevali jo bodo v četrtek. Predsednik sveta zavoda Damir Ivančič je dejal, da za zdaj veliko ne morejo storiti: »Lahko predlagamo revizijo poslovanja zavoda. Če se bo svet zavoda za to odločil, moramo počakati na rezultat revizije. Če bi ta pokazala nepravilnosti, lahko svet zavoda ustanovitelju predlaga razrešitev direktorice.« Razreši jo lahko le mestni svet.
Neskladno s predpisi
Komisija za preprečevanje korupcije je o tem primeru zapisala, da velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. Zakon o javnih financah ne določa, kje se javni zavod lahko zadolži. Za njegove obveznosti je odgovoren ustanovitelj zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno. V odloku o ustanovitvi Celjskega mladinskega centra pa je zapisano, da mora svet zavoda podati predhodno mnenje o najemanju kreditov, soglasje pa mora dati ustanovitelj oziroma mestni svetniki.
Z občine so sporočili, da niso bili seznanjeni, da bi MCC potreboval posojilo, o takšnem načinu kreditiranja jih ni opozoril nihče, niti občinski zavod Desetka Celje, ki za MCC opravlja računovodske storitve. Desetka Celje takšnega načina poslovanja ni razkrila niti svetu zavoda. Zakaj tega niso storili oziroma ali so morda MCC takšno poslovanje celo svetovali, direktorica Desetke Celje Vesna Lavrič ni odgovorila.
Poslovanje uganka
Čeprav Vebrova razlaga, da je moral IRIU mladinskemu centru posoditi denar za lažje poslovanje, pa v isti sapi razloži tudi, da MCC dobro dela. Lani so razširili in prenovili prostore, dobili mednarodne projekte, po besedah Vebrove so v hostlu imeli največ prenočitev, odkar deluje, v primerjavi z letom 2014 je bilo prenočitev 15 odstotkov več, rast zaslužka je bila 14-odstotna, pravi Vebrova. Dosegli naj bi 55-odsotno povečanje števila dogodkov in deset odstotkov več obiskovalcev.
Nekateri zaposleni in mnogi, ki so z MCC dalj časa sodelovali, opozarjajo, da na papirju dobro kaže, da pa bo pomemben zaključni račun, ki bo pripravljen čez dva meseca. Dodajajo, da je veliko teh številk tudi rezultat preteklih let in dobrega dela sodelavcev, tudi tistih, ki jih je Vebrova odpustila. Ena izmed odpuščenih zdaj toži MCC, obravnava naj bi bila ta mesec.
V znamenju IRIU
Kar precej dogodkov v lanskem letu je pripravil prav Inštitut IRIU; ta je v MCC konec novembra pripravil še Festival IRIU. Inštitut ni plačal najema prostorov, saj mu ni bilo treba, je pojasnila Vebrova: »Do brezplačne uporabe infrastrukture in storitev je (po pravilniku iz leta 2013, op. p.) upravičena skupina 1, v katero spadajo med drugim nevladne organizacije in posamezniki s področij kulture, izobraževanja, športa, sociale in drugih družbenih dejavnosti, kamor spada tudi neprofitni zavod IRIU.« Med ogromnim številom dogodkov so tudi razstave v hodnikih MCC, vedno več dogodkov je povezanih izključno z literaturo, Vebrova je tudi pesnica.
