Direktorica ZD Nazarje: »Otroci morajo živi priti do urgence«

Direktorji zdravstvenih domov opozarjajo na katastrofalno organizacijo v pediatričnih urgentnih centrih, ki vodi v kolaps sistema.

Objavljeno
21. april 2016 22.36
Špela Kuralt
Špela Kuralt

Razprava, ki smo ji bili priča pred uvedbo urgentnih centrov, se bo očitno ponovila pri pediatrični urgentni službi. Po vsej državi naj bi bilo le 12 pediatričnih urgentnih centrov (PUC). Kaj to pomeni za otroke, ki živijo tudi do 80 kilometrov od PUC, ni pomislil nihče, so včeraj opozarjali direktorji zdrav­stvenih domov Savinjske statistične regije.

PUC že delujejo v Celju, Slovenj Gradcu in Šempetru. Celjski deluje od 30. decembra, ko se je odprl tudi urgentni center, v njem pa pomoč zagotavljajo otrokom z območja 33 občin. Pediatrov primanjkuje, dežurne pediatrične službe ni oziroma je organizirana v PUC. Direktorji so opozorili, da morajo po sedanji organizaciji zdravniki splošne medicine obolelega otroka, ki pride k njim v dežurno ambulanto, napotiti v PUC.

»V ZD Šentjur imamo enega pediatra, kar ni dovolj niti za redno obravnavo. Ne znam si predstavljati, kako bom sredi noči mamico z bolnim otrokom poslala v PUC,« je dejala direktorica ZD Šentjur Melita Tasić Ilić.

Še slabše je v precej bolj oddaljeni Zgornjesavinjski dolini. Direktorica ZD Nazarje Darja Es je bila kritična že ob uvajanju urgentnih centrov: »Skrajna točka je celo 80 kilometrov oddaljena od PUC in staršev z najbolj obolelimi otroki ne moremo samih pošiljati v Celje. Seveda jih bomo poslali z reanimobilom, da bodo tja sploh prišli živi.«

So se narobe razumeli?

Da je takšna organizacija pediatrične urgence slaba, je večkrat opozoril tudi direktor ZD Slovenske Konjice Darko Ratajc. V Konjicah ob koncih tedna oskrbijo od 80 do sto pacientov na dan, skoraj polovica je otrok. Ti bodo zdaj morali v PUC v Celje. »Petindevetdeset odstotkov otrok, ki so jih v dežurni službi v Konjicah pregledali, je šlo domov. Kako bodo vse te stotine otrok iz regije obravnavali v Celju?« se sprašuje Ratajc.

Ministrstvo v zadnjem sporočilu za javnost piše, da bodo starši »lahko tudi po vzpostavitvi PUC svoje otroke odpeljali v najbližjo dežurno službo«. Odgovora, ali so si direktorji narobe razlagali novo organizacijo pediatrične urgentne službe, od ministrstva včeraj nismo dobili.

Nameravajo pa denar za vse PUC vzeti iz sredstev za nujno medicinsko pomoč (NMP). To so za Delo z ministrstva sporočili že pred časom: »Sredstva za pediatrično NMP že obstajajo v sistemu, treba jih je samo preusmeriti na pravo mesto.«

Do četrtine manj denarja

Ratajc meni, da bodo zaradi financiranja PUC v Konjicah dobili okoli 25 odstotkov manj sredstev za NMP, čeprav najverjetneje v dežurni službi nobenega otroka ne bodo zavrnili. Podobno ugotavlja direktor ZD Žalec Marjan Golob: »Če nam bodo vzeli denar za NMP, bo treba vzeti tudi ure. Ampak naj nam oni povedo, od kdaj do kdaj naj zapremo zdravstveni dom.«

Vsi direktorji so poudarili, da so tudi specialisti družinske medicine usposobljeni za obravnavo otrok in da je to pogosta praksa v oddaljenih ZD. »Stroka pravi, naj otroke pregledujejo izključno pediatri. Ampak ko je otrok bolan in ima vročino, hočejo starši čim prej do zdravnika. Pa ni pomembno, kakšnega,« je dejal Golob.

V. d. direktorice ZD Šmarje pri Jelšah Irena Nunčič je izpostavila še vprašanje enakopravnosti: »Odrasli pacienti bodo imeli v času dežurstva več lokacij, kamor bodo lahko prišli po pomoč, za otroke pa bo le 12 pediatričnih urgentnih centrov.«

Direktorje so podprli župani in predstavniki občin; skupaj zahtevajo in predlagajo, naj država ohrani sedanji sistem NMP in njegov sistem financiranja, ki sta uspešna in dostopna.