Tiskane izdaje
Celje - Sedem direktorjev domov upokojencev iz celjske regije protestira proti ministrstvu za delo (MD) in njegovemu načinu reševanja težav v domu upokojencev Prebold, še zlasti ogorčeni so nad načrtovano priključitvijo doma z 69 stanovalci k trboveljskemu. Ministrico pozivajo, naj prepreči širjenje Trboveljčanov v Savinjsko dolino, saj imajo tu dovolj prostih mest.
»Če MD ne bo načrtno obvladovalo obsega ponudbe institucionalnega varstva starejših in ga prilagajalo dejanskim potrebam, bo neposredno povzročilo neobvladljiv propad vrste domov,« opozarjajo v domovih v Vojniku, Konjicah, na Vranskem, v Rogaški Slatini, v Laškem, v zavodu sv. Jožefa v Celju in v Štorah.
Po zadnjih dostopnih podatkih zmogljivosti v javnih zavodih in v zavodih za starejše s koncesijo v celjski regiji že presegajo načrtovano petodstotno »pokritost«. Proste zmogljivosti jim že povzročajo poslovne težave, grozijo z možnostjo odpuščanja delavcev, predvsem pa onemogočajo skrb za dvig kvalitete storitev za stanovalce.
Podpisniki odprtega pisma napovedujejo, da bodo najprej v težavah novejši in zato dražji domovi (v pretežnem delu so to domovi s koncesijo), pritisk pa bo naraščal za namestitev v cenejše in zastarele domove, v štiri- in večposteljne sobe. Ali je to perspektiva, sprašujejo ministrico za delo Anjo Kopač Mrak Dragan Žohar, Irena Vozlič, Mojca Hrastnik, Kristina Kampuš, Janja Podkoritnik-Kamenšek, Jože Planinšek in Marinka Hrnčič.
»Na področju upravnih enot naše regije je povečevanje zmogljivosti v nasprotju z načrti razvoja dejavnosti v državi in tudi negospodarno,« opozarjajo. Načrtovana pripojitev preboldskega doma k trboveljskemu je zanje zgolj obvod, ki omogoča spreminjanje zmogljivosti v javnih domovih brez razpisa koncesije: »Če bi bilo to v okviru ene regije in bi s tem reševali že desetletje odlagano uskladitev bivalnega standarda z normativi, bi bilo zanimanje MD za reševanje preboldskega doma pohvalno, tako pa ... «
Razloge za nedopustno ravnanje pristojnih z MD ne gre iskati le v neodgovornosti, ampak domnevno celo v koruptivnosti, so ostri direktorji, ki imajo svoje mnenje tudi glede odločitve Reiffeisen Leasinga, lastnika objekta doma v Preboldu, da kreditira investicijo podjetniku Ivanu Kovaču oziroma njegovi družbi KDU.
»V primeru Prebolda MD ni dolžno reševati podjetnika, ki je bil verjetno zaveden pri investiranju v dejavnost brez koncesije. Ta je ključni pogoj za enakovredno konkuriranje že delujočim domovom,« priznavajo podpisani in dodajajo, da je lastništvo lepega, namensko grajenega objekta breme in problem Reiffeisen Leasinga, saj je v svojem interesu kreditiral gradnjo, ki je poslovno nasedla.
MD je po njihovem nesporno pristojno in odgovorno za nadzor nad izvajalcem institucionalnega varstva z dovoljenjem za delo; to pomeni nad družbo v lasti Ivana Kovača KDU, ki se je znašla pred stečajem, krivdo za to pa naj bi, je prepričan Kovač, imela prav država, ki mu ne podeli koncesije. Naloga MD je, da upošteva razvojne načrte domov in dejansko razmerje med povpraševanjem in ponudbo, sporočajo Mrakovi savinjski direktorji: »Širjenje javne mreže v Prebold pa je ravno nasprotno temu.«
Po njihovem bi se moralo ministrstvo intenzivno posvetiti reševanju žrtev nastalega položaja v preboldski zgodbi, to pa so stanovalci doma in zaposleni, saj je dosedanji učinek uveljavljanja večjega dela pristojnosti MD neopazen.
Sedmerica obsoja dejstvo, da delavci iz doma Prebold že tri leta niso prejeli regresa, da mesečne plače prejemajo »po kapljicah«, iz poročil o prevzemu dejavnosti pa izhaja, da je za izterjavo teh dolgov zelo malo možnosti, saj se jih vsi otepajo: »Na žalost in v sramoto državi, je to že ustaljena praksa ob propadih gospodarskih družbah.«
Koliko je v takšnih razmerah v preboldskem domu sploh mogoče izvajati dejavnost v skladu s strokovnimi in normativnimi zahtevami, bi zlahka ugotovile pristojne inšpekcije, so prepričani Dragan Žohar, Irena Vozlič, Mojca Hrastnik, Kristina Kampuš, Janja Podkoritnik-Kamenšek, Jože Planinšek in Marinka Hrnčič.
