Tiskane izdaje
Ljubljana – »Če se HSE odloči, da bo imel Teš 50 milijonov evrov izgube, bo imel 50 milijonov evrov izgube,« Peter Dermol vso odgovornost za poslovanje Teša prenaša na HSE. Po njegovem je za velik del finančnih težav skupine krivo tudi trgovanje z elektriko.
Preiskovalni komisiji za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 sta svoja videnja predstavila nekdanje direktorja Teša Peter Dermol (od aprila 2013 do novembra 2014) in Matjaž Eberlinc (od novembra 2014 do novembra 2015). Eberlinc je pojasnil, da je bila ocena projekta Teš 6 ob njegovem odhodu 1,413 milijarde evrov, Dermol pa je ocenil, da bi se ga dalo končati za manj, vendar so po njegovi zamenjavi zamudili vsaj dva meseca, ko se s projektom ni dogajalo nič.
Vedeli za podražitev
Dermol je v predstavitvi, ta je trajala uro in 20 minut, zato bo moral znova pred komisijo, s prstom pokazal na HSE, ki določa poslovanje Teša. HSE določi ceno električne energije in obseg proizvodnje elektrarn v skupini, ceno kuponov CO2, s proizvodnjo Teša pa določi tudi porabo in ceno premoga. Še leta 2012 je HSE Tešu priznal več kot 100 milijonov evrov za zakup moči oziroma za stroške proizvodnje energije iz premoga, leta 2014 pa le še 46 milijonov evrov.
Po Dermolovem mnenju obstaja tudi velika verjetnost, da je HSE med leti 2009 in 2012 na trgu sklenil več dolgoročnih pogodb za dobavo elektrike, ki pa je danes bistveno cenejša kot pred leti, zato nastaja izguba. Še leta 2009 je HSE namreč trgoval s 4000 gigavatnimi urami elektrike, leta 2012 pa že s 23.000 gigavatnimi urami. Vse elektrarne skupine HSE na leto proizvedejo 8000 gigavatnih ur.
Naložba v Teš 6 se je z 1,1 milijarde evrov v letu 2010 povzpela na 1,3 milijarde evrov v 2012, predvsem zaradi podpisanih 11 dodatkov in 21 variacij pogodbe z Alstomom. Že pri pripravi petega investicijskega programa so po Dermolovi oceni vedeli, da je vrednost narasla, a so vanj vseeno zapisali 1,3 milijarde evrov. S tem programom je Teš dobil poroštvo države za posojilo EIB.
»Na nadzornem svetu 30. novembra 2012 je direktor Teša Simon Tot povedal, da stroški suspenza pogodbe niso vključeni v NIP5 in da je zaradi ravnanj države nastalo za 30 milijonov evrov dodatnih stroškov, zato bi bila smiselna tožba zoper državo. Potem se je odpeljal v Ljubljano in podpisal pogodbo z državo. Ko se je vrnil na sejo nadzornega sveta Teša, je podpisal še aneks 8, v katerem so predvideni stroški suspenza znašali 20 milijonov evrov,« je pomemben dan opisal Dermol.
Za pripravo šestega investicijskega programa pa je Dermol dejal, da je prava farsa. V HSE so namreč dali vse vhodne podatke, ko so s Teša program poslali vladi, pa so s HSE na vlado pisali, da programa ni mogoče potrditi, ker da »še ni mogoče dati verodostojnih vhodnih podatkov«.
Teš 6 stane 1,413 milijarde
Eberlinc je pojasnil, da ta šesti program ni bil usklajen z vsemi deležniki. Zadnja verzija, ki je bila usklajena in januarja lani posredovana tudi na vlado in finančnim institucijam, je nastala decembra 2014. »Investicijski program potrdi investitor, torej Teš. Ta ga je tudi podpisal, zato je NIP6 veljaven,« pa meni Eberlinc.
Eberlinc je sicer skrbel za prevzem bloka, sanacijo težav ter začetek resne racionalizacije poslovanja. Ob upoštevanju vseh prihrankov je bil projekt ob njegovem odhodu iz Teša ocenjen na 1,413 milijarde evrov. Število zaposlenih so zmanjšali s 446 na 383, kar bo prineslo prihranek 1,8 milijona evrov, odpovedali so pet pogodb z zunanjimi izvajalci, šestim pa zmanjšali obseg dela, kar bo prineslo prihranek 5,5 milijona evrov, iz registra pa so izbrisali dve družbi. Skupaj bo prihranek po Eberlinčevih besedah znašal 8,5 milijona evrov.
Poslance je zanimala predvsem Eberlinčeva vloga v odboru za aktivni nadzor, vendar so iz odgovorov sklepali, da odbor dejansko ni izvajal nobenega resnega nadzora in ni imel pristojnosti.
Teš 6 je prešel v 12-mesečno poskusno obratovanje 11. junija lani. Za pridobitev uporabnega dovoljenja so garancijske meritve že izvedene, okoljski monitoring pa se je tudi že začel. »Cilj je oddati vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja do polletja,« je povedal Eberlinc, ki pa dopušča tudi novo 12-mesečno poskusno obratovanje.
