Tiskane izdaje
Zimske aktivnosti lovcev so odvisne od območja, na katerem delujejo. Lovske družine, ki imajo v svojem lovišču divje prašiče, v januarju izvajajo lov na divje prašiče, ponekod še lovijo jelenjad, sicer pa aktivnosti v zvezi z lovom v tem času mirujejo. Kjer je to dovoljeno in načrtovano, pa lovci v tem času izvajajo zimsko krmljenje, predvsem za jelenjad, muflone in malo divjad, medtem ko se srnjadi, gamsov in alpskih kozorogov ne krmi, je STA pojasnil podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Ivan Malešič. Kje in katere živali krmijo, je določeno v lovsko upravljavskih načrtih, ki jih območna združenja upravljavcev oziroma lovskih družin sprejemajo skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije.
Slovenija je razdeljena na 15 lovsko upravljavskih območij in za vsako se sprejema letni in srednjeročni lovsko gospodarski načrt. V teh načrtih je določeno, kakšno krmljenje je dovoljeno ter kje in koliko je dovoljeno. Tako je denimo zimsko krmljenje jelenjadi med drugim dovoljeno na Notranjskem, Kočevskem in Gorenjskem, pa tudi tam, kjer se pojavijo hujše vremenske razmere, kot je visok sneg, piše STA.
Načrti določajo tudi, s čim lahko krmijo živali. Uporabljajo lahko t. i. prostorninsko krmo, ko sta seno in silaža, sočno krmo, ko so tropine in sadje, najmanj pa krmijo s škrobno krmo, ko sta koruza in žita. Namen zimskega krmljenja je predvsem ta, da se zmanjša pritisk divjadi na naravne prehranske vire, s čimer se preprečuje škoda v gozdu, hkrati krmljenje pozimi pomaga divjadi tvoriti energijske rezerve za čas prehranske stiske v naravi, piše STA.
Divjim živalim letno namenjene okoli 2800 ton krme
Zbrani podatkih lovskih organizacij in Zavoda za gozdove Slovenije kažejo, da je za zimsko in preprečevalno krmljenje namenjene precej krme, se pa količine v zadnjih letih zmanjšujejo. V letu 2013 je bilo za zimsko in preprečevalno krmljenje namenjenih 2793 ton krme, leta 2010 so porabili 3419 ton krme, v letu 2004 pa je količina znašala 4207 ton.
Kot je za STA pojasnil vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije Marko Jonozovič, gredo tudi v Sloveniji v smer zmanjševanja količin s ciljem, da so živali čim bolj odvisne od naravne ponudbe hrane in ne od dodane s krmljenjem.
Poleg zimskega lovci izvajajo tudi preprečevalno krmljenje, predvsem v obdobju, ko so na poljih kulture, s čimer poskušajo zmanjšati škodo, ki jo divjad povzroča v kmetijstvu. Največ škode povzročajo divji prašiči. V letu 2013 je bilo po podatkih LZS prijavljenih 2598 primerov škode po divjih prašičih, skupaj pa je bila ocenjena na nekaj manj kot 443.500 evrov. V letu 2014 bo po še nedokončnih podatkih škoda manjša, po trenutnih podatkih je bo za dobrih 200.000 evrov, je pojasnil Malešič.
Za škodo odgovarjajo lovske družine, tako da se pokriva iz sredstev lovskih družin. Teh je v Sloveniji 411, skupno pa je bilo članov lovskih družin konec minulega leta 20.653, od tega 407 žensk, še piše STA.
