DNS: Je novinarstvo res v krizi ali je to le pravljica?

Na tribuni so novinarji iskali odgovore na vprašanja, kje smo novinarji po 20 letih in kam gremo.

Objavljeno
23. junij 2011 00.35
N. R.
N. R.
Ljubljana – Društvo novinarjev Slovenije je danes prvič v novi postavi pripravilo novinarsko tribuno z naslovom 20 let odvisnosti. Vodila jo je Delova novinarka Tanja Starič.

Novinarji so iskali odgovore na vprašanja, kje smo novinarji po 20 letih in kam gremo, bomo v prihodnosti še novinarji, kaj je prihodnost tiskanih medijev, kakšne lastnike medijev imamo. A jasnih odgovorov ni, zato je po mnenju društva potrebna korenita samorefleksija. »V Sloveniji imamo problem, da novinarstvo vulgarizira kapital, a novinarstvo je najbolj uspešno prav v demokraciji in v liberalnem okolju, kjer je tudi kapitalizem. Problem v Sloveniji je, da so lastniki medijev veliko bolj podobni bolgarskemu, hrvaškemu, srbskemu kapitalizmu, in ne zahodnoevropskemu,« je dejal Peter Frankl (Finance).

Vasja Jager (Večer) je opozoril na veliko razvrednotenje poklica, mediji pa so po njegovem prepričanju postali industrijski obrati. Vojko Flegar (Razgledi.net) ni privrženec teorije, da so lastniki in politika glavni problemi novinarjev, poleg njih so problem novinarji. »Ti so leni, površni, ne izobražujejo se, niso radovedni, niso etični in moralni,« je dejal Flegar. Katja Šeruga (POP TV) pa je dejala, da večina novinarjev kljub vsemu dostojno opravlja svoj poklic. »Dejstvo je, da novinarji v večjih medijskih organizacijah delajo v organizacijah, ki so, razen ene, podjetja in morajo preživeti na trgu.

Prisotnost kapitala pa se kaže tudi tako, da novinarji delajo vedno več, za pravo raziskovalno novinarstva pa ni časa,« je dejala. Ervin Hladnik Milharčič (Dnevnik) meni, da so zgodbe, da je novinarstvo v krizi, pravljice. »Mlada generacija ima talent. Vse drugo pa je problematično: lastniki medijev so vulgarna buržoazija, uprave medijev pa so videti, kakor da ne znajo brati.« V živo se je iz Berlina oglasil tudi Peter Žerjavič (Delo). Povedal je, da je Nemčija glede tiska zelo specifična država z obstoječo kulturo branja. »V največjih težavah so manjši, regionalni časopisi, ki se spopadajo s strmim padcem naklade, v večjih pa se je ta stabilizirala in celo dviguje.«