Tiskane izdaje
Koper – Dobre cestne povezave s hrvaško Istro Slovenija še vsaj 12 let ne bo imela, sta pokazali prvi javni obravnavi osnutka državnega prostorskega načrta (DPN), za katerega so državni pripravljavci potrebovali več kot 12 let. Prebivalci treh obalnih občin so zaradi tega razjarjeni in napovedujejo več civilnih iniciativ.
Čeprav je promet skozi slovensko Istro že več desetletij med najintenzivnejšimi v državi in je posebno pomemben, ker povezuje tri države, poleg tega je to edina povezava s hrvaško Istro, je s cestami skozi Istro vse slabše. Pobudo za pripravo DPN je ministrstvo za promet dalo ministrstvu za okolje in prostor že aprila 2004. Šele januarja 2013 je vlada izbrala najboljšo različico.
Cesta, dolga 16 kilometrov, bi se z nekaj sto metrov dolgim pokritim vkopom pri Škocjanu tik pred Koprom odcepila proti sedanji Šmarski cesti. Pod Šmarskim hribom bi šla v 1100 metrov dolg predor in se nato desno od sedanje ceste, po rodovitnih zemljiščih spustila do mejnega prehoda Dragonja. Osnutek DPN predvideva osem viaduktov, več kot deset kilometrov cestnih deviacij, veliko nadvozov in podvozov, tri priključke, dva avtocestna oskrbovalna servisa, kar osem lokacij za deponije presežkov izkopanega materiala (skupaj za okoli 1,5 milijona kubičnih metrov zemljine). Vrednost investicije so na včerajšnji javni obravnavi ocenili na 360 milijonov evrov. Ana Sodnik Prah z Darsa je menila, da bi vlada uredbo o DPN lahko sprejela najhitreje čez eno leto. Nihče pa ni mogel napovedati, koliko let bi potem minilo do začetka gradnje. Pomemben podatek je, da bi morali na tej trasi porušiti 237 objektov, od tega 36 stanovanjskih hiš. To vzbuja v Kopru in Piranu največ pomislekov.
Infografika: Delo
O Popovičevem
Čeprav so mnogi pričakovali, da bodo ob sedanjih javnih obravnavah odgovorili na pobudo, ki jo je poleti na sestanku z ministrom za infrastrukturo podal koprski župan Boris Popovič, se to ni zgodilo, češ da odločitve o njegovi pobudi še ni. Popovič namreč meni, da bi bilo najbolje načrtovati povsem novo traso, ki bi tranzitno cesto vodila po sedanji cesti do Izole, od tod pa bi zavila pod Baredi v dolino Drnice. Potrebno bi bilo minimalno rušenje obstoječe infrastrukture ali hiš. Hkrati se je zavzel za najhitrejšo rešitev za tranzitni promet v Istro tako, da bi tranzitno cesto speljali po nadvozu nad najbolj prometnim (lokalnim) prometom in potem širili obstoječo Šmarsko cesto proti Dragonji. V Kopru pripravljajo dolg seznam pripomb na račun predlaganega osnutka DPN. Predlagali naj bi tudi potek ceste čez Vanganelsko dolino pod zemljo, da bi kar najmanj motila koprski lokalni promet, ki povezuje mestno jedro s primestnimi naselji in vasmi v zaledju Istre. Nekateri državni uradniki, ki že leta spremljajo potek priprave osnutka DPN, trdijo, da je glavna ovira za hitrejšo pripravo DPN v Kopru dejstvo, da je županova hiša v Bošamarinu le okoli 500 metrov od predvidene nove trase hitre ceste. Še bolj hudi so bili sinoči v piranski občini, kjer so postavili pogoj, da mora biti prej zgrajena tranzitna hitra cesta iz Kopra do Dragonje kot hitra cesta Jagodje–Lucija. Za gradnjo te je že skoraj vse pripravljeno, kmalu tudi gradbeno dovoljenje, prav tako so že odkupljene tudi hiše.
»Cesta v Lucijo prerazkošna«
Pirančani pa so vsi po vrsti opozarjali, da bodo s civilno iniciativo preprečili gradnjo ceste v Lucijo, češ da je načrtovana prerazkošno in da bo povsem uničila za zdaj še idilično podobo kraja. Po mnenju večine bi bilo najbolje, če bi cesto proti hrvaški Istri že z izolske obvoznice preusmerili pod Baredi do Drnice in mejnega prehoda Dragonja. To naj bi bilo precej ceneje od gradnje dveh hitrih cest. Janez Podobnik jim je oporekal, da bi cesta v Lucijo stala »le« 140 milijonov evrov in da bo predor Markovec že čez nekaj let preozek za lokalni in tranzitni promet skupaj. To je utemeljil z dejstvom, da so morali zaradi pregostega prometa že letos večkrat zapirati Markovec. Domačini iz Padne in Dragonje pa trdijo, da bodo zastoji tudi na novi cesti, če bo med Slovenijo in Hrvaško še zmeraj državni mejni prehod.
