Do učinkovite jamstvene sheme za mlade še dolga pot

Ljubljana – Na učinkovito delovanje programa Jamstvo za mlade, ki naj bi mladim do 29 let omogočil lažje zaposlovanje, bo treba še počakati. Kar nekaj predvidenih ukrepov bo država namreč začela izvajati šele prihodnje leto. Mladi pa opozarjajo, da se mudi.

Jamstvo za mlade, ki ga je vlada potrdila pred dvema tednoma, je izvedbeni načrt, kaj lahko država ponudi mladim v prvih štirih mesecih brezposelnosti. Ključna težava, s katero se soočajo mladi po vsej južni Evropi, je pomanjkanje delovnih mest. Brezposelnost med mladimi od 15. do 29. leta je bila v januarju v primerjavi z decembrom za štiri odstotke višja, v primerjavi z januarjem lani pa se je povečala za kar petnajst odstotkov.

Na del ukrepov bo treba počakati

Statistika je po besedah ministrice za delo Anje Kopač Mrak, kot je povedala na okrogli mizi, ki jo je na temo brezposelnosti mladih prejšnji teden organizirala Slovenska tiskovna agencija, zastrašujoča, a je v ozadju, kot je dejala, širši problem: »Za reševanje brezposelnosti med mladimi je nujen zagon gospodarstva, ker je zdaj pri delodajalcih premalo povpraševanja in ustvarjanja novih delovnih mest. Aktivna politika zaposlovanja ne bo dovolj, če ne bomo rešili gospodarskega problema Slovenije.« Ministrica je prepričana, da bo predlagana jamstvena shema ustavila trend naraščanja brezposelnosti, a ga brez zagona gospodarstva ne bo mogoče obrniti.

Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje Damjana Košir pravi, da je treba v tem času z ukrepi zagotoviti delovno in socialno vključenost ter pridobivanje veščin in znanj, ki mladim manjkajo za uspešno konkuriranje za delovna mesta, to pa je tudi ključni cilj jamstva za mlade.

»Država lahko pomaga z usmerjanjem, predvsem evropskih sredstev, ki so na razpolago, v produktivna delovna mesta.«

Poleg že veljavnih ukrepov, kot je subvencioniranje delodajalcev ob zaposlovanju mladih, je v jamstvu predviden tudi nabor drugih ukrepov, ki pa bodo dejansko zaživeli prihodnje leto. Projektno učenje že poteka, štipendiranje deficitarnih poklicev se bo začelo jeseni, namenjeno pa bo tako mladim, ki se še izobražujejo, kot tudi brezposelnim. Pred tem bo na strokovnih podlagah treba opredeliti tudi deficitarne poklice.

Nacionalni karierni center pri zavodu za zaposlovanje pripravlja standarde in normative za delovanje regionalnih kariernih centrov, ti standardi in normativi pa bodo podlaga za javni razpis za izbor koncesionarjev. Samo izvajanje bo moralo počakati na črpanje sredstev iz nove evropske perspektive, razpis naj bi sredstva zagotovil že letos, karierni centri pa bi začeli leta 2015. Med drugimi preventivnim ukrepi bo zavod za zaposlovanje začel anketirati delodajalce o kratkoročnih in srednjeročnih potrebah na trgu dela, kar bo podlaga za načrtovanje štipendiranja.

Med podpornimi ukrepi je predvideno boljše svetovalno delo, kjer bodo na leto zaposlili 84 svetovalcev, sprecializiranih za mlade, začeli pa naj bi čez dva meseca. Vlada bo tudi centralizirala obstoječe smernice za spodbujanje podjetništva, to pa naj bi postalo skupni instrument za podporo vsem, ki se odločajo za samozaposlovanje, napoveduje Koširjeva. Na evropska sredstva, ki bodo na voljo predvidoma jeseni, čaka tudi program Pobuda za mlade, ki je namenjen predvsem mladim brezposelnim z vzhoda Slovenije.

Kako delo povezati z izobraževanjem

Eden od ključnih razlogov za težave mladih pri iskanju redne zaposlitve je tudi neusklajenost potreb na trgu dela z znanji, ki jih omogoča izobraževalni sistem. Izobraževalni programi za prihodnje šolsko leto očitno še ne bodo izvajani v konteksu Jamstva za mlade. »Pri potrebah na trgu dela in izvajanju izobraževalnih programov mogoče niti ni dobro, da so preveč povezani, kar kaže primer gradbeništva iz leta 2008. Vsak, ki je šel takrat študirati gradbeništvo, je lahko računal na službo, danes pa je slika obratna. Izobrazba ti daje podlago za delo v različnih poklicih, šolstvo pa bi moralo zagotavljati neka nova znanja, kjer se pojavi potreba, in prenašati znanja v prakso, v nove storitve in produkte,« pravi Koširjeva.

Celostni strateški dokument

Kako bo transfer znanja iz izobraževalnega sistema v gospodarstvo potekal, v okviru jamstva še ni dorečeno.

Predstavniki mladih pri soočanju s problematiko vidijo problem predvsem v manku celostnega strateškega dokumenta. Jamstvo za mlade gre po besedah predsednika Študentske organizacije Slovenije Mitje Urbanca v pravo smer, a na dolgi rok ne rešuje vseh težav. Urbanc meni, da bo zato treba sprejeti širšo strategijo, ki bo hkrati reševala brezposelnost, stanovanjske težave, družinsko politiko in prinesla karierno načrtovanje.

Tudi v mladinski organizaciji Mreža MaMa pravijo, da jamstvo dolgoročno ni rešitev s področja zaposljivosti in zaposlovanja mladih, je pa »dobra osnova za nadaljnje delo«. Ob tem v mreži pričakujejo predvsem, da bo vlada, kot je obljubila, manko zapolnila »s pravo strategijo zaposlovanja«, ki jo vlade obljubljajo že od leta 2012, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa naj bi izdelalo načrt ustvarjanja novih delovnih mest. »Drugače smo ustvarili le še en dokument,« opozarja direktor mreže Uroš Skrinar.