Do zdravnikov so najpogosteje nasilni pacienti in svojci
Najbolj so napadom izpostavljeni na urgenci, psihiatriji in pri samostojnem delu.
Odpri galerijo
Zdravniki se glede lastne varnosti lahko zanašajo le nase in na svoje stanovske organizacije. FOTO: Blaž Samec
Ljubljana – »Dve smrti zdravnikov v letih 2007 in 2017, ki sta jih povzročila pacienta, sta previsoka cena za poklic, ki smo ga izbrali za pomoč ljudem,« je bilo slišati ob predstavitvi rezultatov ankete o nasilju nad zdravniki. Ti so skrb vzbujajoči.
Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik in zdravnici Nena Kopčavar Guček ter Mojca Zvezdana Dernovšek, tudi članici delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja na zbornici, spadajo med številne strokovnjake, ki so že doživeli nasilne odzive pacientov. »Na zapestju sem imela 14 dni modrice, tako silovito me je držal,« je izkušnjo grobega napada opisala splošna zdravnica Kopčaver Gučkova. Življenje ji je takrat rešila medicinska sestra, zato Gučkova poudarja, da se je treba zavedati, da je najbližja pomoč v takih situacijah prav znotraj tima.
Psihiatrinja Dernovškova je bila že kot specializantka deležna groženj, enkrat jo je nekdo zgrabil in potisnil v steno, pri čemer je tudi sama utrpela modrice. Čebašek Travnikova se je prav tako spopadala z nasilnim vedenjem duševno bolnih pacientov, pri čemer je, podobno kot Dernovškova, poudarila pomembnost izobraževanja, ki so ga bili na temo nasilnih odzivov bolnikov psihiatri deležni že pred leti. Takrat je spoznala, da ni magične besede, ki bi preprečila izbruh, ampak mora biti zdravniški stol v ambulanti vedno postavljen tako, da gre zdravnik lahko prvi iz sobe. Kopčaver Gučkovo je nazadnje pretresla izpoved kolegice, ki ji je zaupala, kako jo je dvajset let stara pacientka žalila in ščipala.
Anketa, ki so jo opravili na zbornici med člani, je pokazala, da je nasilje, s katerim se vsakodnevno srečujejo zdravniki, velik problem. Med 1478 anketiranimi je bilo zgolj devet odstotkov zdravnikov in 26 odstotkov zobozdravnikov takih, ki še niso bili izpostavljeni nasilju na delovnem mestu. Kot najpogostejše povzročitelje nasilja so anketirani navajali paciente in svojce, veliko pa ga je tudi med sodelavci.
Najpogostejši povod za izbruh nasilja nad zdravniki in zobozdravniki je organizacija dela (naročanje in predolgo čakanje v čakalnici), sledijo psihični vzroki pri povzročitelju ter neupravičena zahteva po napotitvi.
Zdravniška zbornica podpira načelo ničelne tolerance do nasilja nad zdravniki in zobozdravniki, saj je njihova varnost hkrati tudi prvi pogoj za ustrezno in kakovostno obravnavo pacientov. Klemen Markeš iz strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije si želi, da bi tudi zdravstveno osebje dobilo status uradnih pooblaščenih oseb. Prepričan je, da bi bilo v tem primeru napadov nanje manj, ker bi se ljudje še bolj zavedali neposredne kazenske odgovornosti. Medtem ko je na Hrvaškem napad na zdravstvenega delavca kaznivo dejanje, pri nas take opredelitve v kazenskem zakoniku še ni. Zdravniki se torej glede lastne varnosti lahko zanašajo nase in na svoje stanovske organizacije. Na zdravniški zbornici so že pripravili spletni obrazec za prijavo nasilja, njihova strokovna skupina pa je izdelala tudi priporočila za preprečevanje nasilnih incidentov – okvirne usmeritve za zaščito zdravništva na delovnem mestu.
Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik in zdravnici Nena Kopčavar Guček ter Mojca Zvezdana Dernovšek, tudi članici delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja na zbornici, spadajo med številne strokovnjake, ki so že doživeli nasilne odzive pacientov. »Na zapestju sem imela 14 dni modrice, tako silovito me je držal,« je izkušnjo grobega napada opisala splošna zdravnica Kopčaver Gučkova. Življenje ji je takrat rešila medicinska sestra, zato Gučkova poudarja, da se je treba zavedati, da je najbližja pomoč v takih situacijah prav znotraj tima.
11
primerov nasilja nad zdravstvenim osebjem so lani obravnavali policisti
26
takšnih primerov so obravnavali od začetka leta 2016
primerov nasilja nad zdravstvenim osebjem so lani obravnavali policisti
26
takšnih primerov so obravnavali od začetka leta 2016
Psihiatrinja Dernovškova je bila že kot specializantka deležna groženj, enkrat jo je nekdo zgrabil in potisnil v steno, pri čemer je tudi sama utrpela modrice. Čebašek Travnikova se je prav tako spopadala z nasilnim vedenjem duševno bolnih pacientov, pri čemer je, podobno kot Dernovškova, poudarila pomembnost izobraževanja, ki so ga bili na temo nasilnih odzivov bolnikov psihiatri deležni že pred leti. Takrat je spoznala, da ni magične besede, ki bi preprečila izbruh, ampak mora biti zdravniški stol v ambulanti vedno postavljen tako, da gre zdravnik lahko prvi iz sobe. Kopčaver Gučkovo je nazadnje pretresla izpoved kolegice, ki ji je zaupala, kako jo je dvajset let stara pacientka žalila in ščipala.
INFOGRAFIKA: Delo
Skrb vzbujajoči rezultati ankete
Anketa, ki so jo opravili na zbornici med člani, je pokazala, da je nasilje, s katerim se vsakodnevno srečujejo zdravniki, velik problem. Med 1478 anketiranimi je bilo zgolj devet odstotkov zdravnikov in 26 odstotkov zobozdravnikov takih, ki še niso bili izpostavljeni nasilju na delovnem mestu. Kot najpogostejše povzročitelje nasilja so anketirani navajali paciente in svojce, veliko pa ga je tudi med sodelavci.
Najpogostejši povod za izbruh nasilja nad zdravniki in zobozdravniki je organizacija dela (naročanje in predolgo čakanje v čakalnici), sledijo psihični vzroki pri povzročitelju ter neupravičena zahteva po napotitvi.
Obrazec za prijavo nasilja
Zdravniška zbornica podpira načelo ničelne tolerance do nasilja nad zdravniki in zobozdravniki, saj je njihova varnost hkrati tudi prvi pogoj za ustrezno in kakovostno obravnavo pacientov. Klemen Markeš iz strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije si želi, da bi tudi zdravstveno osebje dobilo status uradnih pooblaščenih oseb. Prepričan je, da bi bilo v tem primeru napadov nanje manj, ker bi se ljudje še bolj zavedali neposredne kazenske odgovornosti. Medtem ko je na Hrvaškem napad na zdravstvenega delavca kaznivo dejanje, pri nas take opredelitve v kazenskem zakoniku še ni. Zdravniki se torej glede lastne varnosti lahko zanašajo nase in na svoje stanovske organizacije. Na zdravniški zbornici so že pripravili spletni obrazec za prijavo nasilja, njihova strokovna skupina pa je izdelala tudi priporočila za preprečevanje nasilnih incidentov – okvirne usmeritve za zaščito zdravništva na delovnem mestu.
