Tiskane izdaje
Ljubljana – Pokojninski sistemi se zaradi staranja prebivalstva, ekonomske krize ter gospodarskega okolja z nizko rastjo in nizkimi obrestnimi merami še vedno spopadajo z izzivi, ugotavljajo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojem najnovejšem poročilu o pokojninah.
Zaradi teh so države OECD z reformami v zadnjih desetletjih povečale raznovrstnost svojih pokojninskih ureditev. Skladno s priporočili o raznovrstnosti virov financiranja pokojnin je večina držav povečala pomembnost tistih reform, ki spodbujajo naložbe v sisteme dodatnega pokojninskega varčevanja. Ti bodo poleg ozaveščenosti o demografskih trendih, kot je staranje prebivalstva, za stabiliziranje pokojninskega sistema in ohranitev dohodkovne enakosti v prihodnosti tudi pri nas vse pomembnejši.
Drugi se krepi, a počasi
Vlaganje v pokojninske sisteme z zasebnimi prispevki se je od leta 2000 pri nas zvišalo za šest odstotnih točk BDP, ugotavljajo v poročilu. Glede na to lahko sklepamo, da se dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma drugi pokojninski steber krepi, ocenjuje državni sekretar Peter Pogačar z ministrstva za delo. Vendar zavedanje o njegovi pomembnosti je še vedno počasno in precej nižje kot v severnih državah.
Kljub temu primerjava s tujimi državami ni vedno smiselna, saj ima vsaka svoj pokojninski sistem, opozarja Pogačar. »Ponekod je vključevanje v drugi pokojninski steber obvezno, drugje prostovoljno, gotovo pa je izziv, kako zagotoviti, da se bo večji del aktivnega prebivalstva odločal za zagotavljanje pokojnine iz drugega pokojninskega stebra, ki je pri nas prostovoljen,« še pravi.
To bi bilo po njegovem mnenju mogoče s pripisi v kolektivnih pogodbah posameznih delodajalcev in davčnimi olajšavami, ki zdaj niso v celoti izkoriščene, nikakor pa ne na račun prvega pokojninskega stebra, ki je še vedno glavni vir dogodka v starosti posameznikov, če ga bo politika uspešno prilagajala demografskim trendom, meni Pogačar.
Manjši strošek za podjetje, a večji za državo
Zadnja pokojninska reforma pri nas, ki je začela veljati 1. januarja 2013, je zvišala upokojitveno starost za oba spola na 65 let, vendar je hkrati omogočila, da se zaposleni starostno upokojijo s 60 leti in 40 leti pokojninske dobe brez dokupa let. V nekaterih podjetjih so zaradi krize v tem obdobju starejše zaposlene začeli spodbujati, naj se dve leti pred upokojitvijo prijavijo na zavod za zaposlovanje, kar – preprosto povedano – pomeni nižji strošek za podjetje in večji za državo.
Vendar se je o predčasni upokojitvi nekoga, ki je star 55 let in je še vedno v službi, nesmiselno pogovarjati, je na začetku leta v intervjuju za Delo opozarjal namestnik generalnega sekretarja OECD Stefan Kapferer. »Morali bi razmišljati, kaj bi bilo treba narediti, da bo lahko še delal. Država bi se o tem morala pogovoriti z delodajalci in jim pomagati, da spremenijo svojo miselnost,« je povedal. V OECD pa države še pozivajo, da pokojninske sisteme poleg vlaganj v drugi steber čim prej stabilizirajo z dobro zasnovanim finančnim izobraževanjem pri načrtovanju pokojnin, ki bi upoštevalo zakonodajne okoliščine posamezne države.
