Tiskane izdaje
Rekorder so še naprej Gornji Petrovci, kjer se je dolg povečal na 1753 evrov na prebivalca. Občina si že več let ne opomore, po občinsko premoženje prihaja rubežnik. Z občino Litija se zaradi nezakonitega zadolževanja ukvarja tožilstvo.
Nezadolženih je le še slaba desetina občin. Bolj kot višina in povečevanje dolga skrb vzbujajo vedno novi primeri nezakonitega zadolževanja, ki je posledica »sindroma« zvezanih rok ministrstva za finance (MF) in slabega nadzora. MF nima vzvoda za pravočasno ukrepanje in ne pravne podlage za sankcioniranje neodgovornih občinarjev.
Drugi po dolgu na občana, Kostel, je bil s posojili tik pod dovoljeno kvoto že leta 2013, lani se je dolg na Kostelčana povečal za 130 evrov. Komenda, ki je šele po petih letih od najema razkrila 5,6-milijonsko posojilo, jo je odnesla brez kazni.
Če se bo dolg občin povečeval s sedanjo dinamiko, bodo te že leta 2017 zadolžene za milijardo. Vendar bi bil toliko dolg vreden že zdaj, če bi mu prišteli vse neplačane račune v občinskih predalih. A niti Banke Slovenije niti Združenja občin Slovenije (ZOS) dolg občin ne skrbi: »Ni problematičen, je relativno nizek in v primerjavi z dolgom države zelo majhen.« Znaša dobrih 12.500 evrov na državljana.
Po podatkih MF je bilo konec leta 2014 nezadolženih le še sedemnajst občin z okoli 70.000 prebivalci. Koper je še vedno rekorder po zadolženosti med mestnimi občinami. Gorje in Podvelka sta dolg odplačala. Na novo, za 6,5 milijona evrov, se je zadolžilo osem občin, največ, za tri milijone, pred letom dni še nezadolžene Cerklje. Občinski dolgovi so leta 2014 dosegli drugi največji skok v petih letih.
Zadolžene občine pravilo, nezadolžene redka izjema
Država namenja občinam vse manj denarja. Razkorak med sredstvi, ki bi jih občine morale prejeti, in sredstvi, ki jih dobijo na podlagi dogovora o povprečnini, bo letos presegel 350 milijonov evrov. Čeprav zapovedano zategovanje pasu županom še ne daje pravice do nezakonitega zadolževanja, nekateri počnejo prav to.
Zadolženih je devetdeset odstotkov občin. Skupni dolg se je od leta 2010 povečal za 165 milijonov ali za 50 brežiških urgentnih centrov. Občine izpad prihodkov nadomeščajo s sredstvi za razvoj, s čimer izgubljajo pomemben investicijski vir. Sonja Parkelj iz Združenja občin Slovenije (ZOS) pravi: »Vir teh sredstev je tudi dovoljeni obseg zadolžitve. Dokler se občine zadolžujejo za investicije in s tem dajejo delo številnim delavcem ter spodbujajo gospodarsko rast, v zadolžitvi ne vidimo težav.«
Za zadolževanje in proti njemu
V občinah zadolževanje razumejo različno. Katarina Prelesnik, županja Solčave, ki je z vsega 550 občani ena najbolj zadolženih občin in ki je dolg podedovala iz leta 2006, ko so gradili podružnično osnovno šolo, center Rinka in uredili turistično infrastrukturo Solčavskega, pravi, da brez zadolževanja večjih razvojnih premikov ne more biti, tudi zaradi zelo okleščenega proračuna.
Nasprotno pa župan nezadolžene občine Gorje Peter Torkar trdi, da se brez dolga lažje razvijajo in načrtujejo razvoj. Ob zniževanju prispevkov države (letos so prejeli za 155.000 evrov manj dodatnih spodbud) bi lahko imeli likvidnostne težave, ki pa se jim bodo brez dolga lažje ognili, je prepričan.
Izmuzljive prakse
Nad zadolževanjem občin bedijo njihovi nadzorniki in računsko sodišče, ministrstvo za finance (MF) pa lahko njihove dolgove preveri le, kadar občine prosijo za soglasje k zadolžitvi, ki ne sme presegati osmih odstotkov v predhodnem letu ustvarjenih prihodkov, zmanjšanih za donacije, transferne prihodke z države za investicije, za sredstva EU in za prihodke režijskih obratov. Med občinami se jih je nekaj izmuznilo pravilu »8 %«. Na srečo gre za izjeme.
Solčava je najemala kratkoročne kredite, ki ji jih ni uspelo odplačati niti v več letih; 56-milijonski dolg Kopra je tako velik zaradi 20-milijonske zadolženosti pravnih oseb občine. Vodstvo Dola pri Ljubljani je leta 2013 prikazalo le 387 tisočakov dolga. Na MF niso javili petmilijonskega finančnega najema; v resnici je dobrih 5700 Dolanov zadolženih za pet milijonov ali za kar 875 evrov vsak. Za občino Štore, ki je zaradi poroštva zasebniku skoraj bankrotirala, so na MF še lani ugotavljali, da pridno sanira svoj dolg. A v letu dni je spet zrastel - za 200 tisočakov.
Litija - »sistemski pregon«
»Enako kot odgovornost za zadolževanje mimo zakonskih okvirov je tudi odgovornost za sanacijo razmer v celoti občinska,« pravijo na MF. V litijskem primeru je ministrstvo »prestopnike« prvič predalo drugim organom - državnemu tožilstvu, protikorupcijski komisiji, računskemu sodišču in občinskim nadzornikom. Zaradi zamolčanih podatkov je Litija leta 2013 dobila soglasje MF k novi zadolžitvi, ne da bi izpolnjevala pogoje. Ministrstva o dolgu oziroma obvezujočih patronatskih izjavah pri najemu posojila za podjetje SVC v višini dobrih deset milijonov evrov niso obvestili, čeprav bi ga morali, zato jim letos ne bo izdalo soglasja k štirimilijonski zadolžitvi, ki jo je načrtoval župan Franci Rokavec. Kot odgovorni osebi mu očitajo kršitev zakonov o javnih financah in o financiranju občin, hkrati s poroštveno izjavo pa da ni sklenil pogodbe o zavarovanju poroštva.
Koliko časa še nezadolžene
Ljubenski župan Franjo Naraločnik priznava, da je nezadolženost težko vzdrževati: »Apetiti so veliki, marsikaj bi postorili, a namenoma omejujemo izdatke. Ne želimo posojil, vendar se sredstva za delovanje občine znižujejo, zato bo kakšen kredit treba vzeti - najverjetneje za ceste, ker je denarja že za vzdrževanje premalo.«
Tako Ljubno kot Luče imata dolga le za toliko, kolikor je mozirska komunala, katere soustanoviteljici sta občini, lani vzela posojila za nakup stavbe. Tudi lučki župan Ciril Rosc opozarja, da je brez zadolževanja razvoj počasnejši, a kljub temu novih zadolževanj ne načrtujejo. Komunala je sicer dobrih 3200 savinjskih duš zadolžila za vsega en evro vsako.
Gornji Petrovci še kar v vrhu
Občina ima spet zarubljen del opreme, ker je ena od upnic - zadruga Dolinka - sprožila izvršbo. Župan Gornjih Petrovcev Franc Šlihthuber, ki so ga lani znova izvolili kljub rekordni zadolženosti, vztraja, da je prezadolženost posledica nepravičnega izračuna primerne porabe, ki ne upošteva, da imajo nekatere občine veliko površino in sorazmerno malo prebivalcev, kar povečuje stroške na prebivalca. Tudi zato so se pretekla leta zavestno čezmerno zadolževali za vodovod, vrtec, neprofitna stanovanja, šolo ...
Nasprotno je prvi mož sosednjih Šalovcev Iztok Fartek zadovoljen, da so na lestvici najbolj zadolženih občin na prebivalca znova padli za nekaj mest. Skrivnost postopnega uspeha je v dogovarjanju z upniki za dolgoročnejše plačevanje obveznosti, v varčevanju pri delovanju občine in v odrekanju večini nenujnih naložb.
