Domača hrana za šole, vrtce, domove za ostarele

Prehrana v javnih zavodih Projekt kratkih verig javne zavode vzpodbuja k naročanju hrane iz lokalnega okolja

tor, 30.10.2012, 12:00
Jarina: primer dobre prakse
Primer dobre prakse povezovanja pridelovalcev in javnih zavodov je Jarina, zadruga za razvoj podeželja iz Litije. Leta 2007 so s pomočjo občine Dol pri Ljubljani povezali 27 kmetij, zdaj imajo mrežo 50 večinoma manjših pridelovalcev iz 16 občin. Javljajo se na javne razpise in pod skupno blagovno znamko Srce Slovenije oskrbujejo več kot 50 javnih ustanov, nekatere npr. samo enkrat na teden, ko šole zagotavljajo tedenski obrok sadja. »Naša prednost je, da ponujamo samo integrirano ali ekološko pridelano hrano, tako da s kvaliteto konkuriramo velikim verigam, ki ponujajo nižje cene,« pravi Nataša Smrekar, koordinatorka za lokalno samopreskrbo v Srcu Slovenije.

Ljubljana, Kočevje - V Slovenskih Konjicah bo danes prvi v nizu posvetov o uveljavljanju načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih, s katerim bi rad direktorat za varno hrano vzpodbudil javne zavode, da bi hrano naročali iz lokalnega okolja.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje z načelom kratkih verig posega na področje, kjer se v letu dni obrača približno 110 milijonov evrov. Toliko denarja porabijo za hrano ne le v šolah in vrtcih, ampak tudi v domovih za ostarele, bolnišnicah, policiji in vojski. S projektom kratkih verig bi radi povezali pridelovalce, predelovalce in porabnike - javne zavode, kjer je po ocenah preveč uvožene hrane, ki je sicer cenovno ugodna.

Uporaba lokalno pridelane hrane bi prinesla tudi delovna mesta

Sekretar za varnost in kakovost na Direktoratu za varno hrano Marko Vizjak je prepričan, da je sveža hrana iz lokalnega okolja bolj kvalitetna. »S tem bi zagotovili tudi podporo kmetom na tem območju, ki bi z javnimi zavodi dobili stalne naročnike.«

Uporaba lokalno pridelane hrane bi prinesla tudi delovna mesta za pridelovalce in predelovalce, obenem pa bi se zmanjšal ogljični odtis zaradi prevoza hrane iz tujih držav ali celo drugih kontinentov. »Pomemben člen so lokalne skupnosti, ki lahko povežejo naročnike in ponudnike, torej javne zavode in pridelovalce in predelovalce,« pravi Vizjak o projektu, kjer naj bi nastala širša ponudba za naročnike.

Ena večjih ovir pri projektu so nekatera določila zakona o javnem naročanju, ki urejajo nabavo prehranskih surovin in živilskih izdelkov v javnih zavodih, vendar naj bi jih poenostavili in prilagodili. Drugi problem so cene pridelkov, ki s povezovanjem kmetov in naročnikov verjetno ne bodo mogle konkurirati velikim trgovskim verigam. »Prevladati bo morala miselnost, da je za otroke in za vse nas bolje, da jemo lokalno hrano,« pravi Vizjak.

Pametne države imajo zagotovljeno vsaj 75-odstotkno samooskrbo

Slovenija ima zagotovljeno samooskrbo med 30 in 100 odstotki. Najslabše je na področju preskrbe z zelenjavo, strmo pada preskrba s svinjskim mesom, ki je od 40 do 50 odstotkov, še najboljše pa so razmere na področju preskrbe z govejim mesom in mlekom. »Pametne države imajo zagotovljeno vsaj 75-odstotkno samooskrbo,« pravi Marko Vizjak.

S podobnim projektom samooskrbe so začeli v Rimu pred desetimi leti in zdaj imajo šole okoli 70 odstotkov ekološko pridelane hrane. Pri nas pa bi, po ocenah, poleg že omenjenih prednosti zagotovili nekaj tisoč delovnih mest. »Uspeh bo, če bomo v desetih letih tudi mi dosegli najmanj 50-odstotno preskrbo javnih zavodov z ekološko pridelano hrano,« pravi Marko Vizjak.

 

 

 

Prijavi sovražni govor